TIPOLOGIJE

Problematika razširjenosti organiziranega in finančnega kriminala v povezavi s pranjem denarja je vedno bolj aktualna, tveganje pa v zadnjih letih povečujejo različne oblike financiranja terorizma. Pranje denarja predstavlja resno grožnjo stabilnosti in celovitosti delovanja finančnih ustanov, škoduje stabilnosti in ugledu finančnega sektorja države, ogroža notranji trg in njegovo konkurenčnost, predvsem pa dolgoročno slabi zaupanje v demokratične institute sodobne družbe.

 

Kriminalne dejavnosti stremijo k ustvarjanju protipravne premoženjske koristi. Kaznivo dejanje pranja denarja stori oseba, ki denar ali premoženje, za katerega ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti, ali na drug način, določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, s pranjem zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor (245. člen KZ-1).

 

Denar je «opran«, ko njegov pravi izvor ni razviden in ima vse lastnosti legitimno pridobljenega premoženja. Končni cilj pranja denarja je postopna vključitev »opranega« denarja ali premoženja v običajne poslovne tokove, ki so sestavni del zakonite poslovne dejavnosti, oziroma investiranje v kriminalno dejavnost (obstoječo ali novo). Po uveljavljeni definiciji Projektne skupine za finančno ukrepanje (angl. Financial Action Task Force – FATF), ki deluje pod okriljem OECD, je proces pranje denarja postopek prikrivanja nelegalnega premoženja, ki poteka v treh fazah:

  • Plasiranje sredstev (angl. placement) v finančni sistem države, npr. prenos gotovine čez mejo, elektronska nakazila v tujino, zamenjava v drugo valuto (banke, menjalnice, igralnice, pošte).
  • Prikrivanje izvora denarja (angl. layering) vključuje finančne operacije v tujini preko različnih finančnih instituciji, uporaba off-shore podjetij, fiktivna nakazila in pogodbe, drobljenje zneskov, navidezno zadolževanje, uporaba sefov, nakup plačilnih instrumentov z gotovino, tihotapljenje gotovine, dvojno računovodstvo, preprodaja nepremičnin.
  • Integracija (angl. integration) oziroma vključitev sredstev v   gospodarstvo ali ponovno investiranje v kriminalno dejavnost. 

O določeni tipologiji  pranja denarja govorimo takrat ko zaznamo vzorec ali serijo podobnih postopkov (metod) prikrivanja nezakonitega izvora denarja ali drugega premoženja, ki vključujejo različne mehanizme, tehnike  in instrumente:

  • Mehanizem pranja denarja je okolje oziroma sistem, kjer se delno ali v celoti izvajajo aktivnosti pranja denarja in ga predstavljajo predvsem naslednje kategorije: finančne institucije (banke, hranilnice, borzno posredniške družbe, leasing hiše), notarji, odvetniki, fizične osebe, pravne osebe oziroma gospodarske družbe (domača in tuja podjetja ter slamnata podjetja, off-shore podjetja), sistemi za prenos denarja (Western Union, MoneyGram); 
  • Instrument pranja denarja je nosilec vrednosti, ki se uporablja za aktivnosti pranja denarja kot so gotovina, čeki, vrednostni papirji, nepremičnine, vozila in plovila,  podjetja; 
  • Tehnika pranja denarja je način izvajanja aktivnosti pranja denarja, ki jo predstavljajo dvigi gotovine, pologi gotovine, elektronski prenosi sredstev med računi (angl. »wire transfers«), uporaba alternativnih sistemov za prenos sredstev, prenos gotovine preko državne meje, menjava valut, drobljenje zneskov.

AKTUALNE POVEZAVE: