Vsebina
	>	2. Identifikacija stranke v njeni nenavzočnosti
		>	2. 1. Splosno
		>	2. 2. Banke
		>	2. 3. Borzno posredniške družbe

2. Identifikacija stranke v njeni nenavzočnosti

2.1. Splošno

• Kdaj je po ZPPD izrecno dovoljeno identificirati stranko brez njene osebne navzočnosti?

Izjemni pogoji za izrecno zakonsko dovoljeno opravljanje identifikacije tudi brez navzočnosti stranke so določeni v 9. a členu ZPPD. Na podlagi navedene določbe sta bila sprejeta podzakonska akta Pravilnik o identifikaciji stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja brez njene navzočnosti (Ur. l. RS, št. 94/2002) in Pravilnik o državah, ki ne upoštevajo standardov na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (Ur. l. RS, št. 94/2002).

Drugi in tretji odstavek 9.a člena ZPPD tako določata, da je identifikacija brez navzočnosti stranke mogoča le, če je stranka:
- nerezident, ki je lahko le:
• slovenski državljan ali
• rezident države, ki upošteva standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja
- državni organ ali organizacija z javnimi pooblastili,
- organizacija iz 2. člena ZPPD.

• Nekateri posebni primeri, ko je dovoljeno identificirati stranko brez njene osebne navzočnosti in to ni izrecno navedeno v 9. a členu ZPPD, izhaja pa iz smiselne razlage drugih predpisov in splošnih načel prava.

Obstajajo nekatere izjeme v zvezi z identifikacijo v navzočnosti stranke, ki izhajajo iz splošnih načel prava in specifične narave določenih subjektov, ki se prav tako lahko pojavljajo v pravnoposlovnem prometu. ZPPD podrobneje ne ureja položaja zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov ter načina identifikacije le-teh, vendar pa je potrebno njihov položaj razlagati analogno s položajem pooblaščenca v ZPPD in hkrati upoštevati, da je njihov položaj drugačen od pooblaščencev, katerih zastopanje temelji na pooblastitvenem razmerju s svojim pooblastiteljem. Temelj zakonitega zastopnika in skrbnika je namreč neposredno zakon oziroma odločba oblastvenega organa, pri čemer le-ti, za razliko od pooblaščenca, voljo zastopanega tudi sami avtonomno oblikujejo in izjavljajo. V teh izjemnih primerih je torej mogoče odpreti račune oziroma vzpostaviti trajno poslovno razmerje tudi brez osebne navzočnosti stranke. Pri tem seveda velja, da je potrebno pridobiti vse potrebne podatke o zakonitemu zastopniku oziroma skrbniku, ki račun odpira oziroma vzpostavlja trajno poslovno razmerje, in o stranki (na podlagi rojstnega lista, odločbe o skrbništvu, odločbe sodišča) v imenu in za račun katere le-ta navedeno izvaja.

Še posebej opozarjamo na specifičen položaj pravne osebe v primerjavi s položajem fizične osebe, saj po naravi stvari pravna oseba sama za sebe svoje volje ne more oblikovati niti jo izjavljati, zato jo v njenem imenu in za njen račun njeni zakoniti zastopniki. Tudi v teh primerih bo organizacija dolžna identificirati zakonite zastopnike pravne osebe, pa tudi pravno osebo, vendar le-to na drugačen način, torej s pridobitvijo podatkov iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra.

V zvezi z zgoraj navedenim glej tudi stališče v pod točki 2.3. Borzno posredniške družbe (skrbniki za posebne primere), ki se lahko smiselno uporablja pri poslovanju vsake organizacije iz 2. člena ZPPPD.

• Ali je možna identifikacija investicijskih skladov, ki so registrirani tudi v »off-shore« centrih preko njihove mednarodne skrbniške banke, in sicer v skladu z zahtevami in kriteriji, ki so določeni za identifikacijo skrbniške banke?

V primeru, če so stranke skrbniških bank različne vrste investicijskih skladov, ki so registrirani v t.i državah “off shore”, organizacija identifikacije v nenavzočnosti stranke ne sme opraviti ter mora v takšnih primerih ravnati v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 8. člena ZPPD. V kolikor pa je organizacija preko skrbniških bank za takšno stranko v preteklosti že odprla račun ali za njo opravila transakcije iz 5. člena ZPPD, pa bo potrebno takšne stranke identificirati v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZPPD, ki določa najmanj enkrat letno ponovno identifikacijo stranke - tuje pravne osebe, ki izpolnjuje pogoje iz 8. člena ZPPD.

• Ali je možna vsakoletna ponovna identifikacija tujih skrbniških bank in njihovih strank samo s pisnim potrdilom tuje skrbniške banke, da pri njeni stranki ni sprememb v registraciji in statusu tuje pravne osebe?

Organizacija mora enkrat letno opraviti identifikacijo tujih skrbniških bank in njihovih strank brez izjem in na način, kot je določen v drugem odstavku 9. člena ZPPD, se pravi s pridobitvijo podatkov iz 1. in 14. točke 38. člena ZPPD in s pridobitvijo novega pooblastila iz drugega odstavka 8. člena ZPPD. Izhajajoč iz zgoraj navedenega je identifikacija stranke v skladu z določili ZPPD potrebna tudi v tistih primerih, ko tuje skrbniške banke s pisnim potrdilom sporočajo, da pri njihovi stranki ni sprememb v registraciji in statusu tuje pravne osebe.

2.2. Banke

• Kako naj banke izplačujejo pokojnine fizičnim osebam - upravičencem ZPIZ-a z območja ZRJ in BIH, ki brez garantnih pisem ne morejo pridobiti vstopne vize ter tako ne morejo biti navzoče pri odpiranju računa?

Že ZPPD iz leta 1994 ni dovoljeval odpiranja računov strankam v njihovi nenavzočnosti ter je bilo potrebno v skladu z določili zakona stranko ob odpiranju računa ter ob sklenitvi trajnega poslovnega razmerja vselej identificirati v njeni navzočnosti. Tej ureditvi pa so sledili tudi vsi kasnejši predpisi na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. Šele zadnja novela zakona, ki je začela veljati 20.7.2002, je z 9. a členom dopustila nekatere izrecno določene izjeme od zgoraj navedenega pravila, pri čemer se je 9. a člen ZPPD pričel v praksi neposredno uporabljati šele s sprejetjem podzakonskih aktov.

ZPPD v prvem odstavku 9.a člena določa, da lahko organizacija iz 2. člena ZPPD pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja opravi identifikacijo stranke tudi brez njene navzočnosti (t.i. non face-to-face identification).

Navedeno možnost pa je zakonodajalec na večih mestih dodatno omejil. Tako je že iz prvega odstavka 9.a člena ZPPD razvidno, da mora organizacija pri takšni identifikaciji nesporno ugotoviti istovetnost stranke, in sicer s pridobitvijo vseh podatkov, ki so predpisani v ZPPD, ter na način, predpisan s Pravilnikom o identifikaciji stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja brez njene navzočnosti (Ur. l. RS, št. 94/02).

Naslednjo omejitev predstavlja drugi odstavek 9.a člena ZPPD, ki izrecno določa, da je takšna identifikacija mogoča le, če je stranka nerezident, državni organ, organizacija z javnimi pooblastili in organizacija iz 2. člena ZPPD. V zvezi z nerezidenti pa je v tretjem odstavku 9.a člena nadalje predpisano, da to velja samo za nerezidente, ki so slovenski državljani, za ostale pa le, če so iz države, ki upošteva standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. Zadnjo omejitev v zvezi z identifikacijo v strankini nenavzočnosti pa predstavlja četrti odstavek 9.a člena ZPPD, ki brez izjem izključuje takšen način identifikacije v primerih, ko je stranka tuja pravna oseba iz t.i. območij “off shore”, fiduciarna ali druga podobna družba tujega prava z neznanimi lastniki ali upravljalci.

Nadalje je potrebno poudariti, da je na podlagi tretjega odstavka 9.a člena ZPPD dne 9.11.2002 začel veljati Pravilnik o državah, ki ne upoštevajo standardov na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (Ur. l. RS, št. 94/02; v nadaljevanju: Pravilnik).

Pri oblikovanju seznama držav, navedenih v 2. členu Pravilnika, so bili upoštevani številni kriteriji, in sicer, ali je država na listi nekooperativnih držav organizacije FATF, ali je država v preteklosti prejela opozorilno pismo odbora PC-R-EV, ali je država članica mednarodnega neformalnega združenja uradov - skupine EGMONT, ali ima država ustanovljen poseben urad za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja, in nenazadnje, ali ima država urejeno zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja.

V zvezi z zastavljenim vprašanjem je potrebno odgovoriti, da odpiranje računa stranki - fizični osebi iz območja Zvezne Republike Jugoslavije ter Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji ni mogoče brez identifikacije v njeni navzočnosti. Slednje izhaja iz 8. in 9. alinee 2. člena Pravilnika, ki tako kot ZPPD ne dopušča izjem. Možnost identifikacije fizičnih oseb, ki so državljani zgoraj navedenih držav, v njihovi nenavzočnosti pa bo mogoča šele takrat, ko bosta državi izpolnjevali že navedene kriterije.

Glede na navedeno bi torej banke morale že v preteklosti odpirati račun strankam le v njihovi navzočnosti in ne na osnovi pooblastila fizične osebe. Tako 9. a člen ZPPD in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akti ne predpisujejo strožjih pogojev poslovanja, ravno nasprotno, dopuščajo možnost identifikacije stranke v njeni nenavzočnosti, kar prej sploh ni bilo mogoče. Ker gre v danem primeru za izjemo od splošnega pravila, pa je bilo treba možnost identifikacije stranke v njeni nenavzočnosti omejiti z dodatnimi kriteriji, ki so izrecno določeni v novo sprejetih podzakonskih aktih, ki urejajo navedeno področje.

Tako je potrebno v primerih, ko stranka - fizična oseba odpira račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje, opraviti identifikacijo stranke v njeni navzočnosti, kot izhaja iz določil ZPPD. Le izjemoma, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 9.a člena ZPPD ter na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, pa je stranko mogoče identificirati tudi v njeni nenavzočnosti.

• Zakaj je potrebna identifikacija bančnih uslužbencev tuje banke, ki pri domači banki odpira račun in ali je potrebna identifikacija vseh delavcev, ki pošiljajo nalog, ali pa zadostuje navzočnost in identifikacija le ene pooblaščene osebe, pri čemer je vprašanje, kdo naj bo ta oseba?

Izhajajoč iz določil ZPPD tuja banka ni organizacija iz 2. člena ZPPD, kar pomeni, da ima v zvezi z ZPPD enak status kot katerakoli druga pravna ali fizična oseba, ki pri banki odpira račun oziroma polaga gotovino na že prej odprti račun.

5. člen ZPPD določa, kdaj mora organizacija opraviti identifikacijo, pri čemer je glede na zastavljeno vprašanje potrebno izpostaviti določbo prvega odstavka 5. člena ZPPD, ki določa dolžnost organizacije identificirati stranko, kadar organizacija za stranko odpre račun ali z njo vzpostavi trajno poslovno razmerje.

ZPPD nadalje v 6. členu določa nabor podatkov, ki jih mora organizacija pridobiti pri identifikaciji na podlagi prvega odstavka 5. člena ZPPD, in sicer mora pridobiti podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., in 14. točke prvega odstavka 38. člena ZPPD, razen podatka o davčni številki. S tem v zvezi pa je potrebno poudariti, da se pridobivanje podatkov 14. točke prvega odstavka 38. člena ZPPD nanaša le na primere, ko pooblaščenec odpira račun v imenu tuje pravne osebe, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske ali proizvodne dejavnosti v državi, v kateri je registrirana, ali v primerih, ko gre za fiduciarne ali druge podobne družbe tujega prava z neznanimi lastniki ali upravljalci.

7. člen ZPPD določa način pridobivanja zgoraj navedenih podatkov ter podatkov iz preostalih primerov, določenih v 5. členu ZPPD, medtem ko prvi in drugi odstavek 8. člena ZPPD določata dolžnost organizacije, da od stranke zahteva izjavo, ali posluje v svojem imenu ali kot pooblaščenec. V slednjem primeru organizacija namreč pridobi podatke iz 2. in 3. točke prvega odstavka 38. člena ZPPD iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere pooblaščenec posluje.

V primeru odpiranja računa in poslovanja pooblaščenca v imenu stranke, ki je pravna oseba (v obravnavanem primeru tuja banka), se podatki o pravni osebi pridobijo na način, določen v prvem odstavku 7. člena ZPPD, to je z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Ostale podatke, določene v prvem odstavku 6. člena ZPPD, pa se pridobi na način določen v 7. členu ZPPD. Posledično to pomeni, da je pri identifikaciji stranke potrebno identificirati pooblaščenega predstavnika tuje banke, ki se mora izkazati s pisnim pooblastilom te banke.

ZPPD v 9. a členu, konkretneje pa tudi s Pravilnikom o identifikaciji stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja brez njene navzočnosti, dopušča t.i non face-to-face identifikacijo tudi za tuje pravne osebe, v obravnavanem primeru za tuje banke, pri čemer je potrebno upoštevati že navedene omejitve, ki izhajajo iz ZPPD ter podzakonskih aktov. Takšen način identifikacije tuje pravne osebe, v kolikor so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji, pa je potrebno opraviti na način, določen v zgoraj navedenem pravilniku.

Nadalje je potrebno opozoriti tudi na Pravilnik o kreditnih ali finančnih inštitucijah s sedežem v Evropski Uniji ali v tistih državah, ki po podatkih mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov upoštevajo mednarodne standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, ki jih ni potrebno identificirati pri opravljanju določenih transakcij (Ur. l. RS, št. 94/02 in št. 100/02). Iz pravilnika namreč izhaja, da organizaciji, v obravnavanem primeru domači banki, ni potrebno identificirati tuje banke in podružnice tuje banke, ki ima sedež v državah članicah Evropske Unije, v kolikor gre za opravljanje transakcij od drugega do vključno šestega odstavka 5. člena ZPPD, razen seveda, če ne obstajajo razlogi za sum pranja denarja.V kolikor pa tuja banka ne izpolnjuje pogojev v zgoraj navedenem pravilniku, pa je tujo pravno osebo potrebno identificirati v skladu z že navedenimi določili ZPPD.

• Ali lahko Urad ali Ministrstvo za finance izdata enkratno soglasje za odpiranje računov nerezidentov iz Zvezne republike Jugoslavije in Bosne za izvajanje transakcij nakazil Odškodninskega sklada RS in prenakazovanje sredstev na ustrezne račune komitentov v njihovih državah?

ZPPD iz leta 1994 ni dovoljeval odpiranja računov strankam v njihovi nenavzočnosti, zato je bilo potrebno v skladu z določili zakona stranko ob odpiranju računa ter ob sklenitvi trajnega poslovnega razmerja vselej identificirati v njeni navzočnosti. Tej ureditvi so sledili tudi vsi kasnejši predpisi na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. Šele zadnja novela zakona, ki je začela veljati 20.7.2002, je z 9. a členom dopustila nekatere eksplicitno določene izjeme od zgoraj navedenega pravila, pri čemer se je 9. a člen ZPPD pričel v praksi neposredno uporabljati šele s sprejetjem podzakonskih aktov.

ZPPD v prvem odstavku 9.a člena določa, da lahko organizacija iz 2. člena ZPPD (v nadaljevanju: organizacija) pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja opravi identifikacijo stranke tudi brez njene navzočnosti (t.i. non face-to-face identification).

Navedeno možnost pa je zakonodajalec na večih mestih dodatno omejil. Tako je že iz prvega odstavka 9.a člena ZPPD razvidno, da mora organizacija pri takšni identifikaciji nesporno ugotoviti istovetnost stranke, in sicer s pridobitvijo vseh podatkov, ki so predpisani v ZPPD, ter na način, predpisan s Pravilnikom o identifikaciji stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja brez njene navzočnosti (Ur. l. RS, št. 94/02).

Naslednjo omejitev predstavlja drugi odstavek 9.a člena ZPPD, ki izrecno določa, da je takšna identifikacija mogoča le, če je stranka nerezident, državni organ, organizacija z javnimi pooblastili in organizacija iz 2. člena ZPPD. V zvezi z nerezidenti pa je v tretjem odstavku 9.a člena nadalje predpisano, da to velja samo za nerezidente, ki so slovenski državljani, za ostale pa le, če so iz države, ki upošteva standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. Zadnjo omejitev v zvezi z identifikacijo v strankini nenavzočnosti pa predstavlja četrti odstavek 9.a člena ZPPD, ki brez izjem izključuje takšen način identifikacije v primerih, ko je stranka tuja pravna oseba iz t.i. območij “off shore”, fiduciarna ali druga podobna družba tujega prava z neznanimi lastniki ali upravljalci.

Nadalje je potrebno poudariti, da je na podlagi tretjega odstavka 9.a člena ZPPD dne 9.11.2002 začel veljati Pravilnik o državah, ki ne upoštevajo standardov na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (Ur. l. RS, št. 94/02; v nadaljevanju: Pravilnik).

Pri oblikovanju seznama držav, navedenih v 2. členu Pravilnika, smo upoštevali številne kriterije, in sicer, ali je država na listi nekooperativnih držav organizacije FATF, ali je država v preteklosti prejela opozorilno pismo odbora PC-R-EV, ali je država članica mednarodnega neformalnega združenja uradov - skupine EGMONT, ali ima država ustanovljen poseben urad za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in nenazadnje, ali ima država urejeno zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja.

V zvezi s tem je potrebno poudariti, da odpiranje računa stranki - fizični osebi iz območja Zvezne Republike Jugoslavije ter Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji ni mogoče brez identifikacije v njeni navzočnosti. Slednje izhaja iz 8. in 9. alinee 2. člena Pravilnika, ki tako kot ZPPD ne dopušča izjem. Možnost identifikacije fizičnih oseb, ki so državljani zgoraj navedenih držav, v njihovi nenavzočnosti pa bo mogoča šele takrat, ko bosta državi izpolnjevali že navedene kriterije. S tem v zvezi vam sporočamo, da je srbski Urad za preprečevanje pranja denarja že uradno zaprosil za članstvo v mednarodni skupini EGMONT ter da bomo v Uradu šele po mesecu juliju 2003 (takrat bo namreč odločeno o sprejemu v članstvo) lahko razmišljali o morebitnih spremembah Pravilnika.

Tako je potrebno v primerih, ko stranka - fizična oseba odpira račun ali vzpostavi trajno poslovno razmerje, opraviti identifikacijo stranke v njeni navzočnosti, kot izhaja iz določil ZPPD, le izjemoma, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 9.a člena ZPPD ter na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov, pa je stranko mogoče identificirati tudi v njeni nenavzočnosti.

Ugotavljamo torej, da Urad ali Ministrstvo za finance ne moreta izdati enkratnega soglasja za odpiranje računov nerezidentov iz Zvezne republike Jugoslavije in Bosne za izvajanje transakcij nakazil Odškodninskega sklada RS in prenakazovanje sredstev na ustrezne račune komitentov v njihovih državah.

2.3 Borzno posredniške družbe

• Kako lahko oseba, ki živi v Republiki Sloveniji in je zaradi bolezni gibalno ovirana in zato nesposobna priti v borznoposredniško družbo, proda svoje delnice?

Odgovor temelji na predpostavki, da določbe ZPPD ne dovoljujejo organizacijam, zavezanim za izvajanje nalog s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja, odpirati račune oziroma vzpostavljati trajnega poslovnega razmerja s strankami, brez njene osebne navzočnosti. Utemeljitev in izjeme od navedene prepovedi so obrazložene v zgoraj navedenih stališčih Urada.

Navedeno problematiko oseb, ki so gibalno ovirane, je mogoče reševati na dva načina. Prvi način je, da namesto, da bi stranka prišla k organizaciji, lahko organizacija pride k stranki, pri čemer je potrebno upoštevati, da mora biti zastopnik organizacije nujno uslužbenec le-te, torej zaposlen v njej. ZPPD takšnega načina opravljanja identifikacije ne prepoveduje, vendar je potrebno pri tem upoštevati tudi posebne (matične) predpise, ki urejajo področje delovanja borzno posredniških družb, ki lahko opravljanja identifikacije izven sedeža organizacije drugače uredijo oziroma ga prepovedo (glej Zakon o trgu vrednostnih papirjev in na njegovi podlagi izdane podzakonske akte).

Drugi način je povezan z vsebino instituta skrbnika za posebne primere. ZPPD namreč ne ureja podrobneje položaja zakonitih zastopnikov oziroma skrbnikov ter načina identifikacije le-teh, pri čemer je potrebno njihov položaj razlagati analogno s položajem pooblaščenca v ZPPD in hkrati upoštevati, da je njihov položaj v bistvenem delu drugačen od pooblaščencev, katerih zastopanje temelji na danem pooblastilu pooblastitelja (pooblastilo kot enostranski pravni posel).

Temelj zakonitega zastopnika oziroma skrbnika je namreč neposredno zakon oziroma odločba oblastvenega organa, pri čemer lahko le-ta, za razliko od pooblaščenca, voljo zastopanega v določenih primerih tudi sam avtonomno oblikuje in izjavlja. V takšnih primerih, ker gre po naravi stvari za zakonitega zastopnika, je torej mogoče odpreti račune oziroma vzpostaviti trajno poslovno razmerje tudi brez osebne navzočnosti stranke, torej preko skrbnika. Pri tem seveda velja, da mora organizacija pridobiti vse potrebne podatke o zakonitemu zastopniku oziroma skrbniku, ki račun odpira oziroma vzpostavlja trajno poslovno razmerje za stranko, in o sami stranki (iz odločbe o skrbništvu).

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) ureja v določbi 211. člena skrbništvo za posebne primere, ki je po svoji naravi generalna klavzula za postavitev posebnega skrbnika. Po navedeni določbi je namreč pogoj za postavitev takšnega skrbnika obstoj potrebe varovanja pravic in koristi posameznika. V skladu s stališčem teorije se lahko skrbnika za posebne primere postavi zato, da opravi določeno posamezno dejanje ali določeno vrsto dejanja. Pri tem niti ni pomembno, ali je oseba, ki se ji daje varstvo, sposobna za samostojno delovanje oziroma ali ima poslovno sposobnost, odločilno pa je, da nima možnosti uveljavljati svoje koristi in izvrševati svoje pravice. Tako je mogoče po mnenju teorije v smislu navedene generalne klavzule postaviti skrbnika tudi v primerih težko bolnih, telesno ali duševno prizadetih oseb, katerih stanje pa vendarle ni takšno, da bi ji bilo treba odvzeti poslovno sposobnost (Zupančič K., Družinsko pravo, str. 171., Uradni list RS, Ljubljana, 1999).

Izhajajoč iz zgoraj navedenega menimo, da bi se dalo težave v zvezi z zahtevo po osebni navzočnosti pri organizaciji, s katerimi se srečujejo osebe, ki so zaradi bolezni gibalno ovirane in zato nesposobne priti v borznoposredniško družbo, reševati na način imenovanja skrbništva za posebne primere. Le-ta bi v skladu s pooblastilom iz odločbe o imenovanju za skrbnika za posebne primere v imenu in za račun stranke lahko pri borzno posredniški družbi odprl račun oziroma za njo vzpostavil trajno poslovno razmerje. Za vsakršno nadaljnjo transakcijo, opravljeno preko odprtega računa oziroma vzpostavljenega trajnega poslovnega razmerja, pa skrbnik za posebne primere ne bi bil več nujno potreben, saj bi lahko nadaljnje transakcije na podlagi navadnega pooblastila za stranko opravljal katerikoli pooblaščenec. To je tudi v skladu z določbo 215. ZZZDR, ki določa, da se v odločbi o postavitvi skrbnika za posebne primere določi obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic, pri čemer se upoštevajo okoliščine vsakega posameznega primera. Pri tem bi skrbništvo za posebne primere prenehalo, ko bi prenehala potreba, da bi skrbnik še nadalje varoval pravice in koristi posameznika, v konkretnem primeru torej takrat, ko bi za stranko odprl račun oziroma vzpostavil trajno poslovno razmerje pri organizaciji (npr. borzno posredniški družbi).

• Kako ravnati v primeru državljanov ex-Jugoslavije, ki želijo prodati certifikatske delnice, pri čemer identifikacija v nenavzočnosti po Pravilniku ni možna niti na konzulatu niti pri notarju niti pri korespondenčni banki?

V primeru, ko predpisi s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ne dovoljujejo oziroma izrecno predpisujejo možnosti opravljanja identifikacije brez navzočnosti stranke, je dolžna organizacija identifikacijo opraviti v strankini navzočnosti (face-to-face).

• Ali se lahko identifikacija med borznimi hišami opravi na daljavo, tako da vsak član pošlje na Združenje dokumentacijo za ostale člane, potem pa združenje vsakemu članu posreduje prejeto identifikacijo ostalih članov?

Predpisi s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja slovenski borznoposredniški družbi ne dovoljujejo opravljanja identifikacij druge slovenske borznoposredniške družbe na način, kot je navedeno v vprašanju. Vendar pa 3. člen Pravilnika o identifikaciji stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja brez njene navzočnosti dovoljuje, da namesto organizacije istovetnost stranke, ki je druga organizacija iz 2. člena ZPPD, ugotovi tudi notar, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.

V primeru že vzpostavljenega trajnega poslovnega razmerja oziroma odprtega računa se identifikacija strank v zvezi z izvrševanjem transakcij lahko opravlja tudi na daljavo, saj v takšnih primerih praviloma ni potrebno zopet vpogledati v uradne osebne dokumente stranke, temveč se pridobijo le manjkajoči podatki in to na način kot ga v četrtem in petem odstavku 7. člena določa ZPPD.

Opozarjamo tudi na določbe Pravilnika o kreditnih ali finančnih inštitucijah s sedežem v Evropski uniji ali v tistih državah, ki po podatkih mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov upoštevajo mednarodne standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, ki jih ni potrebno identificirati pri opravljanju določenih transakcij. Navedeni pravilnik namreč izrecno dopušča organizacijam iz 2. člena ZPPD, da jim ni potrebno identificirati bank in podružnic banke, borz, borzno posredniških družb in podružnic borzno posredniških družb ter zavarovalnic, če imajo le-te sedež v državah članicah Evropske Unije, razen v Republiki Sloveniji, in pri organizaciji iz 2. člena ZPPD kot stranke opravljajo transakcije iz drugega do vključno šestega odstavka 5. člena, razen če niso podani razlogi za sum pranja denarja.