|
3. Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu RS za preprečevanje pranja denarja
3.1. Splošno
- Kako izpolniti obrazec za sporočanje gotovinskih in
povezanih gotovinskih transakcij, ki presegajo vrednost 5.000.000
tolarjev (Obrazec I), ko ista stranka istega dne izvrši dve ali
več transakcij v dveh ali več poslovalnicah, skupna vsota pa presega
5.000.000 SIT?
Obrazec I ne predvideva, da bi v primeru povezanih gotovinskih
transakcij vpisovali podatke o vsaki poslovalnici, v kateri je prišlo
do izvršitve predhodnih transakcij, ki so del povezane transakcije.
V teh primerih se v obrazec I vpišejo le podatki o poslovalnici,
pri kateri se je izvedla tista transakcija, ki je skupaj s predhodnimi
transakcijami izpolnila pogoje za povezano transakcijo, torej transakcija,
pri kateri je prišlo do presežka vrednosti 5.000.000 SIT. Kot kriterij
za ugotavljanje navedene okoliščine se po naravi stvari vedno vzame
čas izvedbe posameznih transakcij, ki skupaj tvorijo povezano transakcijo.
Navedeno stališče izhaja iz smiselne razlage navodila o načinu
izpolnjevanja obrazcev, ki je sestavni del Pravilnika o načinu sporočanja
podatkov Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja
(Ur. l. RS, št. 84/01, 83/02 in 1/04). Pri tem je treba poudariti,
da je organizacija vseeno dolžna v svojih evidencah hraniti podatke
o posameznih poslovalnicah, pri katerih je prišlo do predhodnih
transakcij, in jih v primeru zahteve Urada tudi posredovati.
- Kako izpolniti obrazec za sporočanje gotovinskih in
povezanih gotovinskih transakcij, ki presegajo vrednost 5.000.000
tolarjev (Obrazec I) v primeru povezanih gotovinskih transakcij,
saj je v obrazcu predpisan podatek o imenu in priimku bančnega
delavca, ki je izvršil identifikacijo, ni pa predviden zapis dveh
ali več bančnih delavcev, ki so izvršili posamezne transakcije.
Tudi v tem primeru je treba ravnati smiselno enako kot je bilo
navedeno že zgoraj, torej v obrazec I vpisati in posredovati le
podatke v zvezi s transakcijo, ki je skupaj s predhodnimi transakcijami
izpolnila pogoje za nastanek povezane transakcije. Ostale podatke
o bančnih delavcih v zvezi s predhodnimi transakcijami se shrani
v evidencah organizacije.
- Kako izpolniti obrazec za sporočanje gotovinskih in
povezanih gotovinskih transakcij, ki presegajo vrednost 5.000.000
tolarjev (Obrazec I) v primeru povezanih gotovinskih transakcij,
saj Obrazec I ne predvideva zapisa dveh ali več časov izvedbe
transakcij.
V navodilu o načinu izpolnjevanja obrazcev, ki je sestavni del
Pravilnika o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije
za preprečevanje pranja denarja (Ur. l. RS, št. 84/01, 83/02 in
1/04), je v zvezi z izpolnjevanjem 2. rubrike obrazca navedeno,
da se v primeru povezanih gotovinskih transakcij v rubriki “Datum
in čas izvedbe transakcije” vpiše datum in ura transakcije, pri
kateri se ugotovi, da gre za povezane transakcije. Datum in ura
predhodnih transakcij, ki so del povezane transakcije, se vpiše
v rubriko 4 “Namen transakcij”, kjer se navede tudi namen predhodnih
transakcij.
- Kako izpolniti obrazec za sporočanje gotovinskih in
povezanih gotovinskih transakcij, ki presegajo vrednost 5.000.000
tolarjev (Obrazec I) v primeru povezanih gotovinskih transakcij,
če stranka svojo istovetnost pri posameznih transakcijah izkazuje
z dvema ali več uradnimi dokumenti, ki naj jih ne bi bilo mogoče
zapisati, saj je predviden zapis samo enega?
Obrazec I ne predvideva, da bi v primeru povezane gotovinske transakcije,
pri kateri je stranka pri predhodnih transakcijah uporabljala več
vrst osebnih uradnih dokumentov, zapisali podatke o vseh dokumentih.
Vendar pa je sestavni del Pravilnika o načinu sporočanja podatkov
Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Ur. l.
RS, št. 84/01, 83/02 in 1/04) tudi priloga k obrazcem, ki naveden
zapis podatkov o drugih uradnih osebnih dokumentih v zvezi s predhodnimi
transakcijami omogoča. Pri tem je treba poudariti, da se neposredno
v obrazec I vpiše le podatek v zvezi s transakcijo, pri kateri se
je ugotovilo, da gre za povezano transakcijo, torej zvezi s transakcijo,
pri kateri je prišlo do presežka vrednosti nad 5.000.000 SIT. Kot
kriterij za ugotavljanje navedenega podatka se po naravi stvari
vedno vzame čas izvedbe transakcije.
- Kako izpolniti obrazec za sporočanje gotovinskih in
povezanih gotovinskih transakcij, ki presegajo vrednost 5.000.000
tolarjev (Obrazec I) v primeru povezanih gotovinskih transakcij,
če stranka v eni poslovalnici transakcijo izvršuje v svojem imenu,
v drugi pa po pooblastilu, pri čemer naj ne bi bilo mogoče na
obrazec vpisati obeh podatkov?
Tudi v tem primeru je treba ravnati smiselno enako kot je bilo
navedeno že zgoraj, torej z vpisovanjem podatkov v obrazec I in
podatkov o predhodnih transakcijah v prilogo navedenega obrazca
I.
- Dolžnost sporočanja transakcij Uradu v primerih, ko podjetja
- komitenti določene banke oddajajo dnevne izkupičke v dnevno
nočne trezorje druge banke, ki na osnovi sklenjene pogodbe s prvo
banko opravlja prevzem in štetje amanetov ter odkup gotovine
Sprejem gotovine v dnevno nočne trezorje banke,
ki na osnovi sklenjene pogodbe opravlja prevzem in štetje amanetov
ter odkup gotovine za drugo banko predstavlja gotovinsko transakcijo,
zato gre v vseh naslednjih fazah prenosa denarja do pogodbene banke
zgolj za negotovinske transakcije, ki pa jih banka, v kolikor seveda
ne gre za sumljive transakcije, ni dolžna sporočati Uradu. S tem
v zvezi opozarjamo, da je banka, ki sprejme gotovino v dnevno nočni
trezor, tista, ki bo v skladu z desetim odstavkom 6. člena ZPPD
identificirala stranko ter da bo podatke, v kolikor gre za gotovinsko
transakcijo nad 5.000.000 tolarjev, v skladu s prvim odstavkom 10.
člena ZPPD dolžna sporočiti Uradu.
3.2. Zavarovalnice
- Kaj pomeni rubrika 10b za zavarovalnice?
Rubriko 10b zavezanec izpolni samo v primerih povezanih
gotovinskih transakcij, pri katerih je na strani oseb, ki zahtevajo
ali opravljajo določeno transakcijo, vključenih več različnih fizičnih
oseb. V primeru zavarovalnic to pomeni, da se v vlogi osebe, ki
zahteva ali opravlja transakcijo, pojavlja več različnih pooblaščencev,
ki v imenu in na račun iste stranke (fizična, pravna ali druga oseba
iz rubrike 23 Obrazca I) oziroma v svojem imenu na račun te iste
stranke v določenem časovnem obdobju opravijo več transakcij, povezanih
s sklepanjem različnih zavarovalnih poslov, katerih vrednost skupno
presega 5.000.000 tolarjev. V tem primeru se vpiše prvo osebo v
obrazec, ostale pa v prilogo.
- Ali se vpis pod rubriko 20b izvrši tudi, kadar sta zavarovalec
in zavarovanec različni osebi, npr. zakonca?
Glede na določbo 2. odstavka 8. člena ZPPD je organizacija
v primeru, da opravlja transakcije v imenu stranke njen pooblaščenec,
dolžna pridobiti podatke iz 2. in 3. točke prvega odstavka 38. člena
iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere nastopa pooblaščenec.
Gre za osebne podatke osebe, ki pri izvajanju transakcije nastopa
v vlogi pooblaščenca, ter za osebne podatke osebe, za katero se
transakcija opravlja. Vse druge podatke iz prvega odstavka 38. člena
ZPPD, razen podatkov iz 14. točke prvega odstavka ZPPD, pridobi
organizacija na način, določen v 7. členu ZPPD.
Iz navedenega izhaja, da se v rubriki 20 Obrazca
I obkroži točka a) le v primeru, če opravlja transakcijo zavarovalec
(fizična oseba) v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni, da
je zavarovalec hkrati tudi zavarovanec. Nasprotno pa se vpis pod
točko b) izvrši vselej, kadar obstaja med osebo, ki zahteva ali
opravlja transakcijo (zavarovalcem), in osebo, za katero se opravlja
transakcija (zavarovancem), pooblastilno razmerje na temelju pisnega
pooblastila stranke, v imenu katere pooblaščenec nastopa. Torej
se bo vpis pod rubriko 20b izvršil predvsem takrat, kadar sta zavarovalec
in zavarovanec različni osebi.
- Ali se pod rubriko B vpiše zavarovalca?
Fizična oseba, ki zahteva ali opravlja transakcijo,
je v primeru zavarovalnic tista oseba, ki dejansko izvršuje oziroma
zahteva izvršitev določene transakcije, ne glede na to, ali jo opravlja
v svojem imenu in na svoj račun, ali kot pooblaščenec. Ker je lahko
oseba, ki pri zavarovalnici dejansko in neposredno sklepa zavarovalno
pogodbo oziroma vplačuje zavarovalno premijo, samo fizična oseba,
je jasno, da lahko v vlogi tistega, ki zahteva ali opravlja transakcijo
v zavarovalnici, nastopa samo zavarovalec. Ta je po logiki stvari
vedno le fizična oseba ali zavarovalec - fizična oseba, ki je hkrati
tudi zavarovanec.
- Ali se v rubriki C vpiše podatke o zavarovancu?
V nasprotju z zgornjim primerom pa stranka, za
katero se opravlja transakcija, ni vedno le fizična oseba, lahko
je tudi pravna oseba, društvo, oseba, ki samostojno opravlja dejavnost
ali kakšna druga oseba. Gre torej za osebo, v imenu in za račun
katere pooblaščenec opravi določeno transakcijo v zavarovalnici,
oziroma za osebo, za račun katere pooblaščenec v svojem imenu opravi
določeno transakcijo. Kot je razvidno, gre v tem primeru za razmerje
pooblastilne narave, pri katerem je oseba, za katero pooblaščenec
opravlja transakcijo, oseba, katere premoženjska ali kakšna druga
korist je zavarovana, torej zavarovanec. Rubriko se izpolni le,
če je bila v rubriki 20 označena točka b.
- Ali se pod rubriko D vnese podatke o zavarovancu ali upravičenecu?
Tudi v primeru iz rubrike D je stranka, ki ji je
transakcija namenjena, oseba, ki s sklenitvijo zavarovalnega posla
zavaruje svojo premoženjsko ali kakšno drugo korist in s tem izpolni
namen, za katerega se posamezna transakcija opravlja. V rubriko
D se torej vnese podatke o zavarovancu ali upravičencu zavarovanja.
Ob tem je namreč potrebno upoštevati, da lahko kot stranka, ki ji
je transakcija namenjena, v primerih, ko prihaja do izplačila zavarovalne
premije iz naslova življenjskih zavarovanj ali pri morebitnem prenosu
zavarovalne police, nastopa tudi druga oseba kot upravičenec.
- Ali pomeni za zavarovalnice v primeru, da je zavarovalec,
zavarovanec in upravičenec ista fizična oseba, izpolnitev rubrik
B in D in ne tudi C?
V primeru, da je zavarovalec, zavarovanec oziroma
upravičenec ista fizična oseba, se pri izpolnjevanju obrazcev za
sporočanje podatkov Uradu izpolni samo poglavje B z vsemi relavantnimi
podatki, pri tem pa se v rubriki 20 obkroži točko b) oseba opravlja
transakcijo v svojem imenu. Ker bi bil lahko upravičenec, kljub
temu, da stranka posluje v svojem imenu, lahko nekdo drug, je potrebno
izpolniti tudi rubriko D. Rubrika C v opisanem primeru ostane prazna.
Izpolnili bi jo samo takrat, če bi bila zavarovalec in zavarovanec
različni osebi (razmerje s pooblastilom).
- Ali zavarovalnice pri rubriki F izpolnijo samo točko 60?
Ko v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo
razlogi za sum pranja denarja, je zavarovalnica pri sporočanju relevantnih
podatkov Uradu dolžna poleg razlogov, ki kažejo na sum pranja denarja
iz rubrike 60 Obrazca II, navesti tudi podatke o izvoru denarja
ali premoženja, ki je predmet transakcije iz rubrike 59 istega obrazca.
Omenjene podatke pridobi zavarovalnica iz listin in ostale poslovne
dokumentacije stranke, razen če so podatki zavarovalnici znani že
iz časa izvajanja transakcije, v nasprotnem primeru se v tej rubriki
navede, da podatek o izvoru denarja ni znan.
3.3. Banke
- Ali lahko banka, v primeru izpada elektronskega prenosa,
podatke o gotovinskih in povezanih gotovinskih transakcijah nad
5.000.000 tolarjev posreduje Uradu RS za preprečevanje pranja
denarja (v nadaljevanju: Urad) v drugačni obliki, kot jo določa
8. člen Pravilnika o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike
Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Ur. l. RS, št. 84/01,
83/02 in 1/04)?
Zakona o preprečevanju pranja denarja v četrtem odstavku 10. člena
izrecno določa, da se lahko podatki o gotovinskih transakcijah nad
5.000.000 tolarjev in povezanih gotovinskih transakcijah nad 5.000.000
tolarjev pošiljajo Uradu le na način, ki ga predpiše minister, pristojen
za finance. Tako je v 6. členu Pravilnika o načinu sporočanja podatkov
Uradu RS za preprečevanje pranja denarja (Ur. l. RS, št. 84/01,
83/02 in 1/04 – v nadaljevanju: Pravilnik) določeno, da pošiljajo
banke, pošta, organizacije, ki opravljajo plačilni promet in hranilnice,
Uradu podatke o gotovinskih transakcijah nad 5.000.000 tolarjev
in povezanih gotovinskih transakcijah nad 5.000.000 tolarjev z elektronskim
prenosom podatkov. V omenjenem Pravilniku je tudi predvideno ravnanje
bank, če bi prišlo do težav pri elektronskem prenosu podatkov. Določba
8. člena Pravilnika namreč izrecno navaja, da v primeru, ko zaradi
tehničnih ovir elektronski prenos podatkov ni mogoč, organizacija
iz 2. člena ZPPD o tem brez odlašanja pisno obvesti Urad in zagotovi
sporočanje podatkov na drugem nosilcu podatkov (npr. cd-rom , disketa).
Glede na navedeno, morajo torej banke, pošta, organizacije, ki
opravljajo plačilni promet in hranilnice, v primeru tehničnih ovir
pri elektronskem prenosu podatkov, poskrbeti in zagotoviti sporočanje
istih podatkov na drugem nosilcu podatkov (cd-rom ali disketa),
ki ga nato po kurirju ali po pošti (priporočeno ali po navadni pošti),
sporočijo Uradu. Vendar pa mora organizacija tudi v teh primerih
zagotoviti, da so zgoraj navedeni podatki sporočeni Uradu v zakonsko
predpisanem tridnevnem roku.
|
