|
4. Sporočanje podatkov o gotovinskih transakcijah, ki presegajo vrednost 5.000.000 tolarjev
4.1. Splošno
- Ali mora organizacija iz 2. člena ZPPD sporočati Uradu
predpisane podatke o gotovinskih transakcijah, ki se opravljajo
s prenosom gotovine iz ene enote organizacije v drugo enoto, pri
čemer gre večinoma za zneske, ki presegajo vrednost 5.000.000
tolarjev?
Izjemo v zvezi z identifikacijo stranke določa deveti odstavek
5. člena ZPPD, iz katerega izhaja, da identifikacija strank pri
izvajanju določenih transakcij iz 6. odstavka 5. člena ZPPD ni potrebna,
med drugim tudi v primerih, kadar je stranka organizacija iz 2.
člena ZPPD, ki jo določi minister, pristojen za finance. ZPPD ne
določa izrecno, kdo so stranke organizacije, vendar je iz namena
ZPPD razvidno, da se ukrepi s področja odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja izvajajo izključno pri organizacijah iz 2. člena
in zavezancih iz 28. člena ZPPD, v primerih ko kot njihove stranke
nastopajo druge pravne oziroma fizične osebe.
Posledično pri transakcijah, ki se opravljajo v okviru dveh poslovnih
enot iste organizacije iz 2. člena ZPPD, ni potrebno opravljati
identifikacije in sporočati podatkov Uradu. Poslovna enota določene
organizacije namreč ni samostojna pravna oseba, ampak je le eden
od konstitutivnih delov le-te. Transakcije, ki jih poslovna enota
določne pravne osebe opravlja so namreč transakcije, ki se štejejo,
da jih opravlja pravna oseba sama. V primeru transakcije med dvema
poslovnima enotama iste pravne osebe tako ne gre za transakcij med
zavezancema, ki sta na podlagi ZPPD dolžna opravljati identifikacijo
in sporočati podatke Uradu, saj gotovina pri fizičnem prenosu iz
ene notranje organizacijske enote v drugo ne vstopa oziroma izstopa
iz matične organizacije. V obravnavanem primeru gre torej samo za
tehnični prenos gotovine med dvema oziroma več subjekti (enotami
iste organizacije), ki niso samostojne pravne osebe, ampak so statusno-pravno
del določene organizacije iz 2. člena ZPPD, npr. banke, hranilno
kreditne službe itd..
Glede na navedeno bi bila identifikacija pooblaščene fizične osebe
določene organizacije, ki bi opravljala prenos gotovine v imenu
in za račun iste organizacije kot pooblastitelja, logično nesmiselna,
saj bi ta organizacija. v tem primeru nastopala v dvojni vlogi in
sicer na eni strani kot stranka in na drugi kot organizacija, ki
je na podlagi ZPPD zavezana opravljati identifikacijo te stranke.
Iz opisanega torej izhaja, da bi organizacija identificirala samo
sebe oziroma ugotavljala identiteto lastne pravne osebnosti, kar
pa je z vidika določb ZPPD, ki opredeljujejo identifikacijo in način
njene izvedbe, povsem nesmiselno.
- Ali se Uradu sporočajo samo gotovinske transakcije
nad vrednostjo 5.000.000 tolarjev ali tudi transakcije v višini
5.000.000 tolarjev?
ZPPD v prvem in drugem odstavku 10. člena določa, da mora organizacija
iz 2. člena ZPPD sporočiti Uradu predpisane podatke o vsaki gotovinski
transakciji, ki presega vrednost 5.000.000 tolarjev oziroma o več
med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo
vrednost 5.000.000 tolarjev. Iz besedne zveze »presega vrednost«,
ki jo uporablja zakon, logično izhaja, da so organizacije iz 2.
člena ZPPD Uradu dolžne sporočati podatke iz prvega odstavka 10.
člena ZPPD samo v primeru, ko gre za gotovinske transakcije, katerih
vrednost je večja od 5.000.000 tolarjev (od 5.000.001 dalje), medtem
ko pri gotovinskih transakcijah, ki te vrednosti ne dosegajo, oziroma
transakcijah, katerih vrednost je enaka 5.000.000 tolarjev, predpisanih
podatkov ni potrebno sporočati Uradu. V takšnem primeru je organizacija
iz 2. člena ZPPD na podlagi drugega odstavka 5. člena dolžna opraviti
zgolj identifikacijo stranke oziroma transakcije in pri tem pridobiti
podatke iz drugega odstavka 6. člena ZPPD.
- Ali je potrebno skladno s prvim odstavkom 10. člena
Zakona o preprečevanju pranja denarja transakcije kot sta dvig
gotovine iz vpoglednega računa z istočasnim plačilom položnice
ter obremenitev depozitnega računa ob poteku razvezave in odobritev
na vpogledni račun ter istočasno odobritev na novem deviznem računu,
ki po vrednosti presegajo 5.000.000 tolarjev, sporočati Uradu
RS za preprečevanje pranja denarja?
Iz prvega, drugega in tretjega odstavka 10. člena ZPPD jasno izhaja,
da se predpisani podatki Uradu sporočajo samo v primerih, ko gre
za gotovinske transakcije, ki presegajo vrednost 5.000.000 tolarjev,
oziroma ko gre za povezane gotovinske transakcije, ki skupno presegajo
5.000.000 tolarjev, ter vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko
obstajajo razlogi za sum pranja denarja, in sicer ne glede na vrednost
ali naravo sumljive transakcije. ZPPD torej obveznost sporočanja
predpisanih podatkov omejuje le na krog gotovinskih transakcij,
ki presegajo vrednost, navedeno v ZPPD, in sumljivih transakcij,
ne pa tudi na ostale gotovinske ali negotovinske transakcije, ki
se pojavljajo v okviru običajnega poslovanja strank na trgu.
Pod pojmom “transakcija” je namreč skladno z 2. členom ZPPD mogoče
razumeti vsak sprejem, izročitev, zamenjavo, hrambo, razpolaganje
ali drugo ravnanje z denarjem ali premoženjem. Iz navedenega izhaja,
da je ZPPD v smislu “transakcije” vsebinsko zajel vse pojavne oblike
transakcij, ki se v ekonomskem smislu izvajajo na trgu in sicer
ne glede na to, ali se izvajajo z gotovino, ali z drugimi “negotovinskimi”
oblikami plačil.
Z vidika ZPPD se vsebinsko izraz “gotovinska transakcija” smiselno
pojmuje kot ožji izraz pojma “transakcija”, saj se nanaša izključno
na primere, ko se plačilni promet med organizacijo iz 2. člena ZPPD
in posamezno stranko izvaja v gotovini (npr. s sprejemom gotovine,
izročitvijo ali zamenjavo gotovine), ne pa tudi z drugimi plačilnimi
instrumenti (plačilo preko bančnega računa, prenos sredstev med
računi, vezave depozitov, plačilne kartice itd.), pri čemer ZPPD
dolžnost sporočanja določa samo v primerih, ko gre za tiste gotovinske
oziroma povezane gotovinske transakcije, katerih vrednost presega
5.000.000 tolarjev.
Glede na navedeno je potrebno pri presoji, ali gre v zvezi s transakcijami,
ki so navedene zgoraj, za gotovinske transakcije ali ne, upoštevati
predvsem dejstvo, ali prihaja v teh primerih pri stranki dejansko
do sprejema, izročitve ali zamenjave gotovine. V prvem primeru bo
organizacija dolžna sporočiti predpisane podatke Uradu samo, če
bo organizacija stranki na podlagi zahtevanega dviga gotovine z
vpoglednega računa fizično izročila zahtevano vsoto denarja, ki
bo skladno z ZPPD presegala vrednost 5.000.000 tolarjev. V nasprotnem
primeru pa pri transakciji, pri kateri gre v bistvu samo za prenakazilo
sredstev z osebnega računa stranke na račun druge fizične ali pravne
osebe zaradi plačila položnice, pri čemer stranka gotovine fizično
ne sprejme, ne glede na to, da vrednost transakcije presega prej
navedeni znesek, predpisanih podatkov ni potrebno sporočati Uradu.
- Kdaj in v kakšnih primerih je posamezne gotovinske transakcije
skladno z ZPPD in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi akti
mogoče šteti za povezane transakcije?
ZPPD v drugem odstavku 5. člena določa, da morajo organizacije
pri vsaki transakciji ali pri več med seboj povezanih transakcijah,
ki presegajo 3.000.000 tolarjev, opraviti identifikacijo stranke,
ki transakcijo opravlja. Smiselno enako določa tudi šesti odstavek
istega člena, v skladu s katerim je organizacija dolžna opraviti
identifikacijo stranke in transakcije pri vsaki gotovinski transakciji
ali pri več med seboj povezanih transakcijah, ki presegajo vrednost
5.000.000 tolarjev. ZPPD v prvem in drugem odstavku 10. člena nadalje
tudi določa, da je organizacija dolžna vsako gotovinsko transakcijo,
ki presega 5.000.000 tolarjev, ter več med seboj povezanih gotovinskih
transakcij, ki skupno presegajo vrednost 5.000.000 tolarjev, sporočiti
Uradu v roku in na način, ki ga predpiše minister, pristojen za
finance.
Pojem povezanih gotovinskih transakcij tako definira Pravilnik
o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za preprečevanje
pranja denarja (Ur. l. RS, št. 84/01, 83/02 in 1/04 – v nadaljevanju:
pravilnik), ki v drugem odstavku 1. točke Navodila o načinu izpolnjevanja
obrazec, ki je sestavni del zgoraj navedenega podzakonskega akta,
določa, da se med povezane gotovinske transakcije šteje več transakcij,
ki jih opravi ali zahteva v istem času ena ali več med seboj povezanih
oseb, pa tudi transakcije, izvedene ali zahtevane v treh delovnih
dneh po izvršitvi prve transakcije, ki se nanašajo na isto osebo.
V zvezi s pravilnim razumevanjem definicije povezanih gotovinskih
transakcij je potrebno opozoriti tudi na prvi odstavek 1. točke
Navodila o načinu izpolnjevanja obrazcev, ki je sestavni del pravilnika.
Slednja namreč jasno opredeljuje, da se kot ena transakcija štejejo
vse tiste transakcije, ki jih hkrati izvede ali zahteva ista stranka
v isti poslovni enoti organizacije, pri čemer se pri ugotavljanju
skupne vsote transakcije, upošteva vsota vsega sprejetega ali izročenega
denarja, ne da bi med seboj seštevali vplačila in izplačila.
Iz navedenega izhaja, da je pri oceni, ali gre za eno transakcijo
ali več med seboj povezanih transakcij nujno upoštevati tri kriterije
in sicer:
- čas izvršitve posamezne transakcije,
- osebo, ki je transakcijo izvedla oziroma zahtevala ter
- način izvršitve transakcije.
Iz navedenega izhaja, da bo šlo za izvršitev ene same gotovinske
transakcije samo v primeru, ko bo ista oseba, v isti poslovni enoti
opravila eno samo transakcijo (enkratno vplačalo ali izplačilo
gotovino v znesku nad 5.000.000 tolarjev), pa tudi v vseh tistih
primerih, ko bo ista oseba, v isti poslovni enoti opravila hkrati
(v istem trenutku) več transakcij, ki bodo glede na način izvršitve
iste vrste (več vplačil, ki skupaj presegajo vrednost 5.000.000
tolarjev, ali več izplačil, ki skupaj presegajo vrednost 5.000.000
tolarjev).,
Skladno s prvim odstavkom 1. točke Navodila o načinu izpolnjevanja
obrazcev predstavlja hkratna izvršitev več transakcij, ki jih v
isti enoti organizacije opravi ista oseba, eno samo transakcijo,
pri čemer je njena vrednost enaka seštevku vseh vplačil ali izplačil.
V primeru pa, da ista stranka v isti poslovni enoti organizacije
hkrati opravi več različnih gotovinskih transakcij (vplačila in
izplačila hkrati), je potrebno gotovinske transakcije, pri katerih
je prišlo do vplačila gotovine ter transakcije, pri katerih je
prišlo do izplačila gotovine, obravnavati ločeno. Pri tem se kot
ena transakcija štejejo vse transakcije, pri katerih je prišlo
do vplačila denarnih sredstev (kot znesek transakcije se pri tem
upošteva izključno vsota vsega sprejetega denarja), posebej, kot
druga transakcija pa vse transakcije, pri katerih je prišlo do
vplačila denarnih sredstev (kjer je znesek transakcije vsota vsega
izročenega denarja). Smiselno se vplačil in izplačil med seboj
ne sešteva. Ker gre v primeru več hkratnih vplačil za eno transakcijo,
v primeru več hkratnih izplačil pa za drugo transakcijo, ki se
od prve razlikuje samo v načinu izvedbe, sodita ti dve transakciji
na podlagi drugega odstavka 1. točke Navodila o načinu izpolnjevanja
obrazcev med povezani gotovinski transakciji. Med povezane transakcije
poleg navedenih sodijo tudi vse posamezne transakcije, ki jih v
isti poslovni enoti organizacije oziroma v več različnih poslovnih
enotah iste organizacije v roku treh delovnih dni izvrši določena
stranka, oziroma se opisane transakcije nanašajo na isto stranko.
V zvezi s tem poudarjamo, da nastopi obveznost identifikacije stranke
in sporočanja podatkov Uradu takoj, ko skupna vrednost posameznih
gotovinskih transakcij, ki sestavljajo povezano gotovinsko transakcijo,
preseže 5.000.000 tolarjev.
4.2. Pokojninske
družbe
- Ali je pokojninska družba Uradu dolžna sporočiti podatke
o tistih delodajalcih, katerih skupno vplačilo premije presega
vrednost 5.000.000 tolarjev?
Pokojninska družba je na podlagi 10.člena ZPPD
dolžna sporočiti uradu podatke o vsaki gotovinski transakciji, ki
presega vrednost 5.000.000 tolarjev (prvi odstavek 10. člena), o
več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupno presegajo
vrednost 5.000.000 tolarjev (drugi odstavek 10. člena), ter vedno,
kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum
pranja denarja (tretji odstavek 10. člena).
Tudi pri sporočanju je potrebno upoštevati izjemo,
določeno v petem odstavku 10. člena ZPPD, iz katerega izhaja, da
minister za finance določi pogoje, pod katerimi organizacija za
določene stranke ni dolžna sporočiti uradu podatkov na podlagi prvega
in drugega odstavka 10. člena ZPPD (navedeno področje ureja Odredba
o določitvi pogojev, pod katerimi organizacije iz 2. člena zakona
o preprečevanju pranja denarja za določene stranke niso dolžne sporočiti
podatkov o gotovinskih transakcijah, Ur. l. RS, št. 84/2001).
|
