|
5. Sporočanje podatkov o gotovinskih transakcijah, ki presegajo vrednost 5.000.000 tolarjev
- Vprašanje o pravni podlagi za poizvedbe v zvezi s tekočimi
ter sprotnimi obveščanji Urada o sklenjenih novih poslovnih razmerjih
in/ali izvedbi posameznih transakcij fizičnih in pravnih oseb,
v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja!
Prvi odstavek 15. člena ZPPD izrecno določa, da lahko Urad v primerih,
ko oceni, da so v zvezi s posamezno transakcijo ali stranko podani
razlogi za sum pranja denarja, od organizacije zahteva podatke iz
prvega odstavka 38. člena ZPPD, podatke o premoženjskem stanju in
bančnih vlogah te osebe ter vse druge podatke in informacije, ki
so potrebne za odkrivanje pranja denarja. Iz navedene določbe izhaja,
da se zahteva Urada po posredovanju določenih podatkov in informacij
lahko nanaša tudi na določeno bodoče ravnanje osebe, v zvezi s katero
Urad ocenjuje, da obstajajo razlogi za sum pranja denarja (sklenitev
novega poslovnega razmerja, izvršitev transakcije), in ne samo na
podatke o že obstoječih računih, vlogah in drugih poslovnih razmerjih
in transakcijah te osebe, ki jih ima kot stranka odprte oziroma
sklenjene pri organizaciji. Tako je Urad upravičen, da od organizacije
kadarkoli zahteva vse podatke in informacije, ki se nanašajo oziroma
so v povezavi s konkretno osebo, za katero obstajajo razlogi za
sum pranja denarja, tudi podatke o tem, ali bo ta oseba v določenem
časovnem obdobju z organizacijo sklenila kakršnokoli poslovno razmerje,
odprla račun ali izvršila transakcijo. Tako je zaradi narave analitičnega
procesa v zvezi z ugotavljanjem izvora protipravno pridobljene premoženjske
koristi in izvajanja morebitnih drugih zakonsko določenih ukrepov
nujno potrebno, da se poslovanje določenih oseb, v zvezi s katerimi
obstajajo razlogi za sum pranja denarja, tekoče spremlja, saj lahko
Urad le tako pridobi dovolj podatkov in informacij, ki omogočajo
sprejem potrebnih odločitev o nadaljnjih ukrepih.
Zahtevo za tekoče in sprotno obveščanje Urada o sklenjenih novih
poslovnih razmerjih in izvedbi posameznih transakcij lahko izda
Urad tudi na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZPPD, vendar le
v primeru, ko zoper določeno osebo, na katero se takšna zahteva
nanaša, obstaja utemeljen sum pranja denarja. Navedena določba ZPPD
namreč izrecno navaja, da lahko Urad v zvezi z začasno ustavitvijo
transakcije v primerih, ko je v predkazenskem in kazenskem postopku
potrebno zbrati še dodatne podatke ali iz drugih upravičenih razlogov,
da organizaciji navodila o postopku z osebami, na katere se transakcija
nanaša. To pomeni, da je Urad na tej pravni podlagi upravičen še
pred izdajo odredbe o začasni ustavitvi transakcije organizaciji
dajati tudi navodila v zvezi s spremljanjem poslovanja in transakcij
osebe, utemeljeno osumljene pranja denarja, in na podlagi tako zbranih
podatkov pravočasno odredi morebitno začasno zaustavitev transakcije
oziroma sprejme druge potrebne ukrepe.
V zvezi s časovnim okvirom oziroma rokom za sporočanje zahtevanih
podatkov Uradu, je potrebno poudariti, da ZPPD jasno predpisuje,
da mora organizacija sporočiti Uradu podatke iz 1. in 2. odstavka
15. člena ZPPD brez odlašanja, torej v objektivno najkrajšem možnem
času po prejemu zahteve, ki pa razen v izjemnih primerih iz petega
odstavka 15. člena ZPPD ne sme biti daljši od 15 dni. Omenjeni rok
15 dni namreč predstavlja absolutni rok za sporočanje, znotraj katerega
so organizacije zahtevane podatke vselej dolžne sporočiti Uradu,
če zaradi objektivnih razlogov oziroma narave in količine podatkov
ter informacij le-teh Uradu ni bilo mogoče posredovati prej oziroma
v najkrajšem možnem času po prejetju zahteve. ZPPD torej vzpostavlja
primarno dolžnost organizacij, da vse zahtevane podatke posredujejo
takoj po prejetju zahteve, vendar najkasneje v 15 dneh od prejema
zahteve. Iz zgoraj navedenega torej izhaja pravilo, da se v primeru,
ko je določba 15. člena ZPPD pravni temelj zahteve Urada za tekoče
in sprotno obveščanje Urada o sklenjenih novih poslovnih razmerjih
in izvedbi posameznih transakcij, podatki posredujejo Uradu brez
odlašanja, vendar najkasneje v 15 dneh od trenutka, ko je bilo določeno
ravnanje stranke, ki je v skladu z vsebino zahteve predmet poročanja,
izvršeno.
V primeru pa, ko je pravni temelj zahteve za tekoče in sprotno
obveščanje Urada določba četrtega odstavka 16. člena ZPPD (obvezna
navodila), mora organizacija smiselno upoštevati vsebino in namen
zahteve Urada, odvisno od tega, ali je potrebno določene podatke
sporočiti Uradu pred samim dejanjem (pred izvršitvijo transakcije),
ki je predmet poročanja Uradu, ali brez odlašanja neposredno po
tem dejanju (po izvršitvi transakcije). Iz določb ZPPD namreč jasno
izhaja, da določba 16. člena ni vezana na četrti odstavek 15. člena,
ko le-ta določa 15 dnevni rok za posredovanje podatkov. Poudariti
je tudi potrebno, da bo v teh primerih Urad v dopisu jasno opredelil
svoje zahteve.
|
