|
6. Notranji akt, pooblaščenec, odgovornost uslužbencev
- O vlogi in odgovornosti vodstva (uprave
in poslovodstva), pooblaščenca in ostalih uslužbencev organizacije!
O pomenu notranjega akta organizacije!
Zakona o preprečevanju pranja denarja v 12. členu določa, da mora
organizacija za sporočanje podatkov uradu in za opravljanje drugih
nalog po tem zakonu imenovati pooblaščenca in enega ali več namestnikov
pooblaščenca. Prav tako je v istem členu tudi določeno, da mora
organizacija zagotoviti notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog
po tem zakonu. Navedena določba je temeljna določba, ki uvaja obveznost
vodstva organizacije, da v okviru svojega poslovanja vzpostavi in
organizira notranjo kontrolo ter imenuje pooblaščenca in njegove
namestnike, ki znotraj organizacije skrbijo za pravilno izvajanje
predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja.
Način ureditve in določitve nalog in odgovornosti uslužbencev v
organizaciji (ne le pooblaščencev) je prepuščeno vsaki organizaciji
posebej, ki to podrobneje predpiše v svojem notranjem aktu, upoštevajoč
konkretne okoliščine in razmere v organizaciji. To jasno izhaja
iz 2. člena Pravilnika o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje
kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem
usposabljanju delavcev organizacij, odvetnikov, odvetniških družb,
notarjev, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali
fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve
davčnega svetovanja (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa, da so
v Pravilniku predpisani le minimalni standardi za notranjo kontrolo
in za izvajanje drugih nalog iz ZPPD, pri čemer se podrobnejša pravila
določijo v notranjem aktu organizacije.
V skladu s 5. členom Pravilnika sta za vzpostavitev in organiziranje
notranje kontrole in za imenovanje pooblaščencev odgovorna organizacija
in njeno poslovodstvo, pri čemer je bistveni del navedene določbe
zahteva, da se v notranjem aktu organizacije določi in razmeji odgovornost
med poslovodstvom organizacije, organizacijskimi enotami oziroma
podružnicami, pooblaščencem, namestnikom pooblaščenca in drugimi
službami organizacije.
V zvezi z vlogo in položajem pooblaščenca v organizaciji je nujno
potrebno razumeti vsebino prvega odstavka 12. člena ZPPD (enako
prvi odstavek 11. člena Pravilnika) v smislu vsebine 13. in 14.
člena Pravilnika, ki podrobneje predpisuje vlogo pooblaščenca. Ta
mora sporočati podatke Uradu, skrbeti za pravilno in pravočasno
sporočanje podatkov Uradu v skladu z ZPPD, sodelovati pri usposabljanju
uslužbencev organizacije, sodelovati pri pripravi notranjega akta
in pri izdelavi smernic za učinkovito opravljanje kontrole znotraj
organizacije.
Vendar zgoraj navedeno nikakor ne pomeni, da je za vsako nalogo
in morebitne kršitve s področja odkrivanja in preprečevanja pranja
denarja avtomatično odgovoren pooblaščenec oziroma njegov namestnik.
Zgoraj navedeno tudi ne pomeni, da mora pooblaščenec kot takšen
neposredno skrbeti za pravilnost vsake konkretno opravljene identifikacije,
neposredno (s)poznati vsako stranko organizacije, oziroma v vsakem
konkretnem primeru neposredno preveriti pravilnost izvajanja nalog
vsakega uslužbenca organizacije posebej (npr. pri izpolnjevanju
obveznosti v zvezi s pridobivanjem in sporočanjem podatkov o gotovinskih
transakcijah). Temeljna naloga pooblaščenca je namreč v tem, da
skupaj in pod nadzorstvom poslovodstva oziroma uprave organizacije
delo v njej organizira tako, da se na vseh ravneh v organizaciji
učinkovito in pravilno izpolnjujejo naloge in obveznosti na način
kot je na splošno predpisan v ZPPD, bolj podrobneje pa v podzakonskih
predpisih in v notranjem aktu organizacije. To implicitno izhaja
tudi iz zgoraj navedenega 5. člena Pravilnika, ki izrecno zapoveduje,
da mora organizacija v notranjem aktu določiti in razmejiti odgovornosti
med uslužbenci oziroma službami organizacije.
S tem v zvezi je pomembna ugotovitev, da pomeni notranji akt organizacije
njeno notranje pravo, ki ga sprejme vodstvo (poslovodstvo oziroma
uprava) organizacije, pri čemer v skladu s statusnimi predpisi (npr.
Zakon o gospodarskih družbah,…) takšen akt pravnoformalno obvezuje
vse tiste uslužbence organizacije, na katere se le-ta nanaša (praviloma
vse zaposlene v organizaciji). To pa je tudi ena od bistvenih pravno
pomembnih okoliščin pri iskanju oziroma ugotavljanju odgovornih
oseb pri prekrških ali kaznivih dejanjih (npr. storitev kaznivega
dejanja pranja denarja iz malomarnosti).
Notranji akt organizacije je namenjen temu, da se podrobneje določi
in tudi razmeji naloge in pooblastila uslužbencev organizacije v
zvezi z izvajanjem nalog s področja odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja. Smiselno namreč je, da je v prvi vrsti za pravilno
opravljanje identifikacije stranke (pridobivanje predpisanih podatkov
na predpisan način) odgovoren uslužbenec, ki s stranko neposredno
komunicira. Prav tako je smiselno, ekonomično in učinkovito, da
nadzor in kontrolo nad zakonitostjo dela uslužbencev na določenem
področju, službi ali poslovni enoti (t.i. organizacijske enote)
v prvi vrsti izvaja njihov neposredno nadrejeni, saj to nenazadnje
izhaja že iz njegove funkcije in delovnega mesta, ki ga zaseda.
Na kakšen način se organizira nadaljnji nadzor in kontrola dela
organizacijskih enot, je spet odvisno od organizacije same. Vendar
je smotrno in najustrezneje, da to neposredno opravljajo osebe (npr.
vodje določenih skupnih enot organizacije), ki so že po svoji funkciji
odgovorne za vodenje, organiziranje in nadziranje določenega področja
poslovanja organizacije. Jasno je namreč, da takšna oseba tudi najbolje
pozna področje poslovanja, ki ga nadzira in kontrolira.
V skladu z zgoraj navedeno razmejitvijo nalog in odgovornosti se
v primeru morebitnih kršitev predpisov s področja odkrivanja in
preprečevanja pranja denarja tudi ugotavlja odgovornost subjektov
(v vsakem primeru se upoštevajo okoliščine konkretnega primera kršitev).
Pri tem je potrebno poudariti, da vodje organizacijskih enot (enako
velja tudi za njihove nadrejene, ki so hierarhično nad vodji) v
skladu z notranjim aktom in delovnim mestom, ki ga zasedajo, odgovarjajo
za napake in kršitve svojih podrejenih. Odgovornost vodij je namreč
pravilom podana vselej, ko s svojim aktivnim ravnanjem kršitev povzročijo,
pa tudi v primerih (in teh je največ), ko z opustitvijo predpisane
skrbnosti oziroma dolžnega nadzorstva prispevajo k povzročitvi kršitve.
Ugotavljanje vsebine skrbnosti oziroma dolžnega nadzorstva izhaja
ravno iz vsebine nalog in pristojnosti, določenih v zakonskih in
podzakonskih predpisih ter notranjem aktu organizacije. Enako nenazadnje
velja tudi za ugotavljanje odgovornosti pooblaščenca, ko ne opravlja
njemu predpisane naloge in dolžnosti. Dolžnost vodstva organizacije
pa je, da v primeru kršitev predpisanih dolžnosti ukrepa in zagotovi,
da se predpisi znotraj organizacije upoštevajo in izvajajo tako
kot so sprejeti.
V vodstvih organizacij (še posebej, če gre za velike finančne organizacije
z zapleteno notranjo strukturo, velikim številom zaposlenih in raznovrstnostjo
oblike in načina poslovanja) bi morali omogočiti svojim pooblaščencem
opravljanje dela na področju preprečevanja in odkrivanja pranja
denarja kot izključno delovno obveznost (profesionalna funkcija).
Navedeno neposredno izhaja tudi iz drugega odstavka 15. člena Pravilnika,
ki v okviru IV. poglavja ureja vsebino dolžnosti organizacije do
pooblaščenca. V praksi je velika ovira, pri zagotovitvi kvalitetnejšega
pristopa pooblaščencev do odkrivanja in preprečevanja pranja denarja
znotraj organizacij, predvsem nejasna sistemska uvrstitev delovnega
mesta pooblaščenca v okviru sistematizacije in hierarhije delovnih
mest v organizaciji. Neprofesionalna funkcija pooblaščenca in nedefiniranost
položaja znotraj organizacijske strukture organizacij otežuje delo
le-teh predvsem z vidika dostopnosti do podatkov in možnosti vplivati
na uslužbence v organizaciji. Profesionalno opravljanje funkcije
pooblaščenca v večjih finančnih organizacijah bi posledično omogočilo
kvalitetnejše delo le-teh, s tem pa bi se zmanjšal riziko tveganj
oziroma zlorab finančnega sistema v protipravne namene, kar pripomore
k večjemu ugledu vsake finančne institucije na trgu.
|
