|
8. Ostalo
- Ali so od obveznosti določanja pooblaščenca oproščene organizacije,
ki imajo zaposlene do vključno štiri delavce?
Kot izhaja iz prvega odstavka 12. člena ZPPD in
prvega odstavka 11. člena Pravilnika o pooblaščencu, načinu izvajanja
notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc
in strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, odvetnikov, odvetniških
družb, notarjev, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih
ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve
davčnega svetovanja (Ur. l. RS št. 88/02 – v nadaljevanju: Pravilnik),
so organizacije iz 2. člena ZPPD dolžne za sporočanje podatkov Uradu
in za opravljanje drugih nalog iz ZPPD imenovati pooblaščenca in
enega ali več namestnikov. Skladno s tretjim odstavkom 12. člena
ZPPD in petim odstavkom 11. člena Pravilnika pa so obveznosti določanja
pooblaščenca in namestnika oziroma namestnikov pooblaščenca oproščene
tiste organizacije iz 2. člena ZPPD, ki imajo zaposlene manj kot
štiri delavce.
V zvezi z zastavljenim vprašanjem ugotavljamo,
da je po jezikovni razlagi besedila “organizacija, ki ima zaposlene
manj kot štiri delavce” lahko samo tista organizacija, ki
ima zaposlenega enega, dva ali tri delavce. Uporabljena besedna
zveza “manj kot štiri” namreč implicitno izključuje število štiri,
z logičnega vidika pa zajema vsa ostala od tega manjša števila.
- Kateri zaposleni organizacije oziroma menjalnice se štejejo
za delavce po tretjem odstavku 12. člena ZPPD?
Iz prvega odstavka 12. člena ZPPD in prvega odstavka
11. člena Pravilnika o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole,
hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem usposabljanju
delavcev organizacij, odvetnikov, odvetniških družb, notarjev, revizijskih
družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo
računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja (Ur. l. RS
št. 88/02; v nadaljevanju: Pravilnik), je razvidno, da so organizacije
iz 2. člena ZPPD dolžne za sporočanje podatkov Uradu RS za preprečevanje
pranja denarja (v nadaljevanju: Urad) in za opravljanje drugih nalog
iz ZPPD imenovati pooblaščenca in enega ali več namestnikov. Skladno
z drugim odstavkom 12. člena ZPPD pa mora organizacija med drugim
zagotoviti notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog po ZPPD in sestaviti
seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij.
Izjemo od zgoraj navedenega pa predstavljata tretji
odstavek 12. člena ZPPD in peti odstavek 11. člena Pravilnika, ki
določata, da so obveznosti določanja pooblaščenca in namestnika
oziroma namestnikov pooblaščenca in izvajanja notranje kontrole
po ZPPD oproščene tiste organizacije iz 2. člena ZPPD, ki imajo
zaposlene manj kot štiri delavce.
V zvezi z zastavljenim vprašanjem je potrebno poudariti,
da med organizacije iz 2. člena ZPPD sodijo tudi menjalnice, kar
pomeni, da so le-te dolžne izvajati določila ZPPD ter določila na
njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktov. Iz zastavljenega vprašanja
je nadalje razvidno, da se v praksi pogosto pojavijo primeri, ko
pravna oseba (npr. hotel) zaposluje večje število delavcev, pri
čemer menjalniške posle dejansko opravljata dva ali trije delavci,
ostali zaposleni (bodisi redno ali po pogodbi) pa opravljajo dejavnost
oz. posle, ki niso našteti v 2. členu ZPPD.
V takšnih primerih je tretji odstavek 12. člena
ZPPD potrebno tolmačiti v tem smislu, kot da ima pravna oseba zaposlene
manj kot štiri delavce, čeprav ima dejansko zaposlenih več delavcev.
Drugačna razlaga bi bila namreč nesmiselna, saj bi potemtakem pravno
osebo – hotel, v katerem le manjše število zaposlenih (manj kot
štirje) opravlja menjalniške posle, povsem izenačili s pravno osebo,
v kateri je zaposleno večje število delavcev, ki se ukvarjajo zgolj
z menjalniškim poslovanjem. Za slednje namreč velja dolžnost iz
prvega in drugega odstavka 12. člena ZPPD, medtem ko je v izpostavljenem
primeru potrebno izhajati iz števila zaposlenih v pravni osebi,
ki dejansko opravljajo posle s področja menjalniškega poslovanja.
V zvezi z navedenim pa je potrebno opozoriti še na tolmačenje zakonske
dikcije “zaposlena oseba”, saj slednje ne pomeni zgolj tiste delavce,
ki so v pravni osebi stalno zaposleni, temveč tudi delavce, ki so
zaposleni po pogodbi.
Zgoraj navedeno pomeni, da v kolikor v pravni osebi-hotelu
zaposlujejo manj kot štiri delavce, ki se ukvarjajo z menjalniškimi
posli, pravna oseba v skladu s tretjim odstavkom ni dolžna imenovati
pooblaščenca in izvajati notranje kontrole po ZPPD. Ne glede na
navedeno pa je dolžna izvajati ostale naloge določene v ZPPD.
- Pristojnosti nadzornih organov pri izvajanju nalog nadzora
v zvezi z ZPPD
Prvi odstavek 31. člena ZPPD ureja varstvo podatkov
in določa, da organizacija, revizijska družba, samostojni revizor
in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali
storitve davčnega svetovanja, ter njihovi delavci stranki ali tretji
osebi ne smejo razkriti, da je ali da bo podatek, informacija ali
dokumentacija o njej ali transakciji iz tretjega odstavka 10. člena,
prvega, drugega in tretjega odstavka 15. člena, prvega in drugega
odstavka 18. člena ter prvega odstavka 28. člena tega zakona sporočen
Uradu, ali da je Urad na podlagi 16. člena tega zakona začasno ustavil
transakcijo, oziroma v zvezi s tem organizaciji dal navodila.
Podatek o zahtevi ali posredovanju podatkov, informacij
ali dokumentacije in o začasni ustavitvi transakcije oziroma danem
navodilu iz prvega odstavka 31. člena že po zakonu predstavlja uradno
tajnost, o umiku oznake pa lahko odloča samo predstojnik Urada.
Iz besedila 42. člena ZPPD je razvidno, da organi
nadzora iz 30. člena ZPPD pri izvajanju te naloge lahko ugotavljajo
kršitve iz 45. člena, 46. člena in 47. člena ZPPD, ki med drugim
vključujejo tudi kršitve, povezane s sumljivimi transakcijami, njihovim
sporočanjem in začasno zaustavitvijo. V zvezi s tem lahko sprejmejo
tudi ustrezne ukrepe, o ugotovljenih kršitvah pa morajo brez odlašanja
pisno obvestiti Urad. Logično je, da lahko zahtevane podatke o kraju,
času in načinu storitve dejanja, ki ima znake prekrška, organ nadzora
ugotovi le z vpogledom v podatke, informacije in dokumentacijo iz
31. člena ZPPD.
Iz opisanega je razvidno, da organa nadzora ni
mogoče šteti kot "tretjo osebo" iz 31. člena ZPPD, slednje pa pomeni,
da ima dostop do podatkov, ki izhajajo iz 31. člena. Do povsem enake
razlage pridemo tudi, če izhajamo iz namena določila 31. člena,
ki je v tem, da se prepove zavezancu, da bi razkril določene podatke
svoji stranki ali tretji osebi (prepoved "tipping off"). Ta prepoved
pa se ne nanaša na odnos zavezanca z organi nadzora. Tudi smisel
nadzora po ZPPD je ravno v preverjanju izvajanja določb zakona pri
zavezancih (40. člen ZPPD).
Ker pa so podatki iz 31. člena ZPPD namenjeni Uradu
in so označeni z oznako uradna tajnost, je potrebno upoštevati Pravilnik
o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi in varovanju
podatkov, vodenju evidenc in strokovnem usposabljanju delavcev organizacij,
odvetnikov, odvetniških družb, notarjev, revizijskih družb, samostojnih
revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske
storitve ali storitve davčnega svetovanja (Ur. l. RS, št. 88/02),
ki v drugem odstavku 16. člena določa, da morajo organizacije in
ostali zavezanci podatke, informacije in dokumentacijo o transakcijah
in osebah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja
in so določeni kot uradna tajnost v 31. členu ZPPD, hraniti ločeno
od ostalih evidenc. Tretji odstavek 19. člena pa nadalje izrecno
določa, da mora organizacija o vsakem dostopu do podatkov iz prvega
odstavka 31. člena ZPPD s strani organov nadzora iz 30. člena ZPPD,
najkasneje v treh dneh od vpogleda v te podatke pisno obvestiti
Urad, pri čemer mora pisno obvestilo vsebovati podatke o nazivu
organa, o osebi (ime in priimek) in času dostopa (datum in ura).
- Pristojnosti revizijskih družb pri revidiranju računovodskih
izkazov organizacij iz 2. člena ZPPD
Revizijske družbe in samostojne revizorje je potrebno
pri revidiranju računovodskih izkazov organizacij iz 2. člena ZPPD
v razmerju do organizacij šteti za "tretje osebe", zaradi česar
ne smejo imeti dostopa do podatka, informacije ali dokumentacije
iz 1. odstavka 31. člena ZPPD, ki so označeni za uradno tajnost.
Navedenim subjektom namreč za razliko od nadzornih organov iz 30.
člena ZPPD ni zaupana naloga izvajanja nadzora nad določili ZPPD.
Na drugi strani pa imajo revizijske družbe in samostojni
revizorji že na podlagi določil ZRev1 in ostalih predpisov, ki urejajo
področje izvajanja revizij, možnost pregledovati dokumentacijo,
pri čemer je obseg te dokumentacije dejansko podoben obsegu dokumentacije,
ki je na vpogled Uradu, z izjemo 31. člena ZPPD. Kljub navedeni
omejitvi pa revizijske družbe in samostojni revizorji pri svojem
delu lahko ugotovijo, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo
podani razlogi za sum pranja denarja, o čemer morajo v skladu s
prvim odstavkom 28. člena ZPPD obvestititi Urad.
- Ali se Odredba o organizacijah, ki jih ni potrebno identificirati
pri opravljanju določenih transakcij (Ur. l. RS, št. 84/2001),
nanaša tudi na poslovanje Slovenske izvozne družbe?
Zgoraj navedeni podzakonski akt v 2. členu taksativno
določa organizacije iz 2. člena ZPPD, katerih identifikacija kot
strank pri opravljanju določenih transakcij ni potrebna, in sicer
kadar se opravljajo transakcije med bankami, hranilnicami, podružnicami
tujih bank, organizacijami, ki opravljajo plačilni promet, Pošto
Slovenije, pokojninskimi skladi, Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev,
zavarovalnicami in igralnicami ter pod določenimi pogoji, kadar
se opravljajo transakcije med bankami in posredniki bančnih kreditov,
med zavarovalnicami in posredniki pri prodaji zavarovalnih polic
ter med bankami in menjalnicami.
Slovenska izvozna družba d.d. sodi med družbe za
zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, njeno ustanovitev,
poslovanje in organizacijo pa ureja Zakon o družbi za zavarovanje
in financiranje izvoza Slovenije. Navedeni zakon v 5. členu določa
dejavnosti družbe, med katerimi velja izpostaviti zavarovanje poslov
izvoza in tujih vlaganj doma ter vlaganj domačih oseb v tujini pred
nekomercialnimi in komercialnimi riziki. Poleg zgoraj navedene dejavnosti,
ki predstavlja delovno področje zavarovalnic, pa Slovenska izvozna
družba d.d. opravlja tudi bančne posle, in sicer izdaja garancije,
avale in druge oblike poroštva ter refinancira srednjeročne in dologoročne
izvozne kredite bank in drugih finančnih organizacij.
Iz zgoraj navedenega izhaja da Slovenska izvozna
družba d.d. dejansko opravlja posle na področju bančništva ter zavarovalništva,
njeno delovanje pa glede na naravo posla nadzirata tako Banka Slovenije
kot tudi Agencija za zavarovalni nadzor, pri čemer Slovenska izvozna
družba d.d. de iure ni niti banka niti zavarovalnica.
Ne glede na zgoraj opisano situacijo pa je potrebno
upoštevati dejansko poslovanje Slovenske izvozne družbe d.d., zaradi
česar ima v primerih, ko opravlja zavarovalniške posle, dejansko
status zavarovalnic ter zanjo veljajo določila Odredbe, ki se nanašajo
na zavarovalnice, v primerih, ko Slovenska izvozna družba opravlja
bančne posle, pa zanjo veljajo določila Odredbe, ki se nanašajo
na banke.
- Ali je Uprava RS za javna plačila dolžna opravljati identifikacijo
in sporočati Uradu podatke po ZPPD?
Uprava RS za javna plačila je bila ustanovljena
kot organ v sestavi Ministrstva za finance z Zakonom o plačilnem
prometu, ki v 9. poglavju ureja njen položaj ter naloge za potrebe
evidentiranja in izvajanja javnofinančnih tokov v okviru enotnega
zakladniškega sistema.
Ker je Uprava RS za javna plačila organ v sestavi
Ministrstva za finance, ima status državnega organa, zaradi česar
zanjo ne veljajo določila ZPPD v tistem delu, ki predpisujejo naloge
in obveznosti organizacij iz 2. člena ZPPD. ZPPD pa v 19. členu
predpisuje določene obveznosti za državne organe in organizacije
z javnimi pooblastili, saj lahko Urad od teh subjektov zahteva podatke,
informacije in dokumentacijo, ki je potrebna za odkrivanje pranja
denarja oziroma za uvedbo postopka o prekršku po ZPPD.
Iz zastavljenega vprašanja izhaja tudi, da Uprava
RS za javna plačila ne opravlja plačilnega prometa, zaradi česar
tudi ne sodi med organizacije iz 2. člena ZPPD. Potrebno pa je opozoriti
na 7. točko drugega odstavka 74. člena Zakona o plačilnem prometu
(Ur. l. RS, št. 30/02), ki dopušča možnost, da Uprava RS za javna
plačila, po posebni pogodbi z Banko Slovenije za to opravlja storitve
plačilnega prometa po zgoraj navedenem zakonu. Iz tega sledi, da
bo Uprava RS za javna plačila, v kolikor bo takšno pogodbo z Banko
Slovenije sklenila, pridobila status organizacije iz 2. člena ZPPD,
natančneje organizacije, ki opravlja plačilni promet, in bo potemtakem
morala ravnati v skladu z določili ZPPD, ki določajo naloge in obveznosti
organizacij iz 2. člena ZPPD. Slednje pa bo v zgoraj opisanem primeru
potrebno ne glede na to, da Uprava RS za javna plačila ne opravlja
gotovinskih transakcij za osebe javnega sektorja, saj se naloge
in obveznosti za organizacije iz 2. člena ZPPD ne nanašajo zgolj
na gotovinske, temveč tudi na negotovinske transakcije.
- Ali gre v primeru preštevilčenja tekočih in drugih računov
v transakcijske račune fizičnih oseb za sklenitev novega pravnega
posla?
Prvi odstavek 5. člena ZPPD določa, da organizacija
iz 2. člena ZPPD, kadar za stranko odpre račun ali z njo vzpostavi
trajno poslovno razmerje, hkrati opravi identifikacijo. Banka, ki
sodi med organizacije iz 2. člena ZPPD, je pri tem na podlagi prvega
odstavka 6. člena ZPPD dolžna pridobiti podatke iz 1., 2., 3., 4.,
5., in 14. točke prvega odstavka 38. člena ZPPD, izrecno pa je določeno,
da ji v tem primeru ni potrebno pridobiti davčne številke stranke.
Zakon o plačilnem prometu ( Ur. l. RS, št. 30/02;
v nadaljevanju ZPlaP) v prvem in drugem odstavku 8. člena določa,
da pravne in fizične osebe civilnega prava lahko prejemajo in nakazujejo
denarna sredstva v plačilnem prometu le preko transakcijskega računa,
in sicer s sklenitvijo pogodbe o vodenju transakcijskega računa.
Prvi odstavek 10. člena ZPlaP pa nadalje določa, da izvajalci plačilnega
prometa in imetniki transakcijskih računov določijo medsebojne pravice
in obveznosti glede sredstev na računih in glede opravljanja plačilnega
prometa s pisno pogodbo o vodenju transakcijskega računa v skladu
s splošnimi pogoji o odprtju in vodenju transakcijskega računa,
pri čemer mora biti pogodba o vodenju transakcijskega računa sklenjena
v pisni obliki.
ZPlaP v prehodnih in končnih določbah, konkretneje
v petem odstavku 81. člena, določa, da fizične osebe lahko sprejemajo
in opravljajo plačila prek žiro računov in tekočih računov pri izvajalcih
plačilnega prometa, dokler ne odprejo transakcijskega računa, najkasneje
pa do 30. junija 2003.
Nadalje 4. člen Sklepa Banke Slovenije o opravljanju
plačilnega prometa preko transakcijskih računov fizičnih oseb (Ur.
l. RS, št. 65/02) določa, da obstoječa pravna razmerja v zvezi z
vodenjem tekočega ali drugega računa, ki so sklenjena med banko
ter imetnikom, ostanejo v veljavi, pri čemer se od dneva preoblikovanja
izvajajo kot pogodba o vodenju transakcijskega računa.
Iz vsega zgoraj navedenega, predvsem pa glede na
to, da peti odstavek 81. člena ZPlaP konkretneje ne določa, kaj
se zgodi, če fizična oseba ne sklene pogodbe o vodenju transakcijskega
računa do izteka zakonsko določenega roka, izhaja, da se začne plačilni
promet za fizične osebe opravljati preko transakcijskega računa
bodisi, ko fizična oseba sklene z banko novo pogodbo o opravljanju
plačilnega prometa preko transakcijskega računa, bodisi ko banka
obstoječe račune fizične osebe preoblikuje v transakcijski račun
ter nadaljuje z izvajanjem prej sklenjenih dogovorov.
Navedeno torej predstavlja dva različna pravna
položaja, prvi, ko banka zaradi preoblikovanja pravnih razmerjih
s svojimi komitenti le te povabi k sklenitvi nove pogodbe o vodenju
transakcijskega računa, ter drugi, ko gre za preoblikovanje obstoječih
računov fizične osebe v transakcijski račun. Pri slednjem ne gre
za sklenitev novega poslovnega razmerja, saj se bo z uvedbo transakcijskega
računa nadomestila le struktura prej obstoječih posameznih računov,
zaradi česar za banke ne velja določba prvega odstavka 5. člena
ZPPD.
Nasprotno pa sklenitev nove pogodbe o vodenju transakcijskega
računa pomeni vzpostavitev novega poslovnega razmerja v smislu prvega
odstavka 5. člena ZPPD, zaradi česar je banka dolžna opraviti identifikacijo
stranke s pridobitvijo vseh podatkov iz prvega odstavka 6. člena
ZPPD.
- Ali lahko tuja banka (lastnica) zahteva od banke (podružnice),
ki ima sedež v RS Sloveniji, informacijo o transakcijah, ki so
neobičajne glede na določene kriterije (preprečevanje goljufij),
ali kažejo na sum pranja denarja, ali so povezane z določenimi
»dvomljivimi« osebami?
Urad RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju
besedila: Urad) ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega
sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj
na drugi strani. Tako Urad sprejema, zbira, analizira in posreduje
podatke, ki jih prejme od finančnih in drugih organizacij iz 2.
člena ZPPD, poleg tega pa je pooblaščen za izmenjavo podatkov s
tujimi sorodnimi organi in mednarodnimi organizacijami, opravlja
pa tudi vlogo osrednjega organa po Zakonu o ratifikaciji konvencije
Sveta Evrope št. 141 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske
koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
Osrednja vloga Urada je nadalje razvidna iz tretjega
odstavka 10. člena ZPPD, ki določa obveznost organizacije iz 2.
člena ZPPD (v nadaljevanju besedila: organizacija), da Uradu sporoči
podatke o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo
razlogi za sum pranja denarja. Nadalje prvi in drugi odstavek 15.
člena ZPPD določata, da lahko Urad, če oceni, da so v zvezi s transakcijami
ali določenimi osebami podani razlogi za sum pranja denarja, od
organizacije zahteva podatke, ki so potrebni za odkrivanje pranja
denarja. Osrednja vloga Urada pa je razvidna tudi iz prvega odstavka
29. člena ZPPD, ki določa, da so Banka Slovenije, sodišča, državna
tožilstva in drugi državni organi zaradi centralizacije in
analize vseh podatkov s področja pranja denarja dolžni Uradu posredovati
določene podatke o prekrških in o kaznivih dejanjih pranja denarja.
In nenazadnje je Urad na podlagi 21. člena ZPPD pod določenimi pogoji
pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi organi in mednarodnimi
organizacijami.
Iz navedenega izhaja, da je le Urad tisti, kateremu
so organizacije dolžne sporočati podatke, kadar v zvezi s stransakcijo
ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja in da je Urad
tisti, ki je pristojen za prenos informacij oziroma podatkov pristojnim
organom.
V nadaljevanju je potrebno opozoriti tudi na prvi
odstavek 31. člena ZPPD, ki ureja varstvo podatkov in določa, da
organizacija ter njeni delavci stranki ali tretji osebi ne smejo
razkriti, da je ali da bo podatek, informacija ali dokumentacija
o njej ali transakciji iz tretjega odstavka 10. člena, prvega, drugega
in tretjega odstavka 15. člena, prvega in drugega odstavka 18. člena
ter prvega odstavka 28. člena tega zakona sporočen Uradu ali da
je Urad na podlagi 16. člena tega zakona začasno ustavil transakcijo
oziroma v zvezi s tem organizaciji dal navodila. Dostop do zgoraj
navedenih podatkov, ki imajo oznako uradno tajnost, imajo poleg
Urada le še organi nadzora iz 30. člena ZPPD, saj so slednji pristojni
za izvajanje nadzora nad določbami ZPPD in za ugotavljanje kršitev
iz 45. člena, 46. člena in 47. člena ZPPD, ki med drugim vključujejo
kršitve, povezane s sumljivimi transakcijami, njihovim sporočanjem
in začasno zaustavitvijo.
Iz vsega zgoraj navedenega je jasno, da tuja matična
banka ne more od svoje podružnice ali od banke-hčerke, ki ima sedež
na območju RS in na našem območju tudi opravlja svojo dejavnost,
pridobiti podatkov o transakcijah ali osebah, v zvezi s katerimi
so podani razlogi za sum pranja denarja, lahko pa od podružnice
pridobi podatke o notranjih ukrepih preventivne, kontrolne in preprečevalne
narave. Banka-hči lahko svojo matično banko obvešča tudi o številu
prijav Uradu in o drugih statističnih-zbranih podatkih, pri čemer
ji ne sme sporočiti podatkov o konkretnih osebah, v zvezi s katerimi
je Uradu sporočila sum pranja denarja. Takšno stališče utemeljujemo
tudi s tem, da za podružnico tuje banke, ki ima sedež na ozemlju
RS, velja slovenski pravni red, vključno z določili ZPPD in na njegovi
podlagi izdanimi podzakonskimi akti.
- Identifikacija strank računovodij: Ali se k zneskom transakcij
štejejo tudi plačila za opravljene storitve, ki so opravljene
kot zaporedne dobave ter, ali je v okviru identifikacije stranke
potrebno identificirati tudi nove dobavitelje?
V zvezi s tem vprašanjem navajamo svoj odgovor
v obliki namišljenega primera: Računovodski servis Omega d.o.o.
opravlja računovodske storitve za trgovsko podjetje na drobno Alfa
d.o.o., ki je kupovalo mleko od Ljubljanskih mlekarn d.d.. Plačila
podjetja Alfa d.o.o. za navedene storitve Ljubljanskim mlekarnam
d.d., ki so bile opravljene kot zaporedne dobave, so v obdobju šestih
mesecev presegala več kot 3.000.000 SIT. V danem primeru plačila
podjetja Alfa d.o.o. Ljubljanskim mlekarnam d.d. nimajo nobenega
vpliva na razmerje med računovodskim servisom Omega d.o.o. in Alfa
d.o.o. ter se ta plačila tudi ne štejejo k zneskom transakcij.
Tudi v drugem primeru je potrebno upoštevati že
navedeno različno naravo razmerja, kar v zgoraj prikazanem primeru
pomeni, da računovodski servis Omega d.o.o. v okviru identifikacije
podjetja Alfa d.o.o. ni dolžan identificirati Ljubljanskih mlekarn
d.d. ali kakšnih drugih dobaviteljev podjetja Alfa d.o.o. .
- Ali so lokalne skupnosti zavezane izvajati naloge in
obveznosti, ki izhajajo iz Zakona o preprečevanju pranja denarja
(Ur. l. RS, št. 79/01 in št. 59/02)?
ZPPD določa, da se ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja
denarja izvajajo pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi,
razpolaganju ali drugem ravnanju z denarjem ali premoženjem, in
sicer pri vseh organizacijah, opredeljenih v 2. členu ZPPD. Navedeni
člen od 1. do 10. točke izrecno navaja tiste (predvsem) finančne
organizacije, ki imajo v sistemu odkrivanja in preprečevanja pranja
denarja specifično vlogo, zato so pri opravljanju dejavnosti, za
katere so registrirane, v celoti zavezane izvajati naloge s področja
preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, ki jih določa ZPPD.
Za izvajanje nalog iz ZPPD so nadalje zavezane tudi vse tiste pravne
in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi s katero od dejavnosti,
ki so izrecno navedene v 11. točki 2. člena ZPPD. Pri tem se z vidika
izvajanja predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja
denarja kot dejavnosti, določene v 11. točki 2. člena ZPPD, štejejo
tiste (gospodarske) dejavnosti, ki jih ima družba kot takšne registrirane
v sodnem registru in jih v praksi dejansko tudi izvaja, ne pa tudi
dejavnosti, za katere družba ni uradno registrirana, oziroma jih
kljub formalni registraciji ne opravlja.
Iz zgoraj opisanega izhaja, da za določitev organizacij, ki so
v skladu z 11. točko 2. člena ZPPD zavezane za izvajanje nalog po
ZPPD, ni bistvena ugotovitev, ali le-te določeno dejavnost opravljajo
kot svojo osnovno oziroma pretežno dejavnost. Predvsem je pomembno,
ali je organizacija sploh registrirana za opravljanje katere izmed
dejavnosti iz 11. točke 2. člena, in da takšno dejavnost dejansko
tudi opravlja (v majhnem ali velikem obsegu).
Iz navedenega je razvidno, da lokalne skupnosti kot pravne osebe
javnega prava, ki izvršujejo pravni promet na podlagi in v okviru
nalog, določenih v Zakonu o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93
in št. 51/02) in drugih splošnih in posamičnih aktih, izdanih na
podlagi omenjenega zakona, ne sodijo med organizacije iz 1. do 10.
točke 2. člena ZPPD. Lokalne skupnosti prav tako ne opravljajo oziroma
niso registrirane za izvajanje dejavnosti iz 11. točke 2. člena
ZPPD. Glede na navedeno občine kot temeljne samoupravne lokalne
skupnosti pri opravljanju nalog iz svoje izvirne pristojnosti niso
zavezane za izvajanje ukrepov s področja odkrivanja in preprečevanja
pranja denarja, določenih v ZPPD.
- Ali je Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, d.o.o., zavezan izvajati naloge in obveznosti, ki
izhajajo iz Zakona o preprečevanju pranja denarja?
Drugi člen ZPPD določa, da se ukrepi za odkrivanje in preprečevanje
pranja denarja izvajajo pred in pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi,
hrambi, razpolaganju ali drugem ravnanju z denarjem ali premoženjem
tudi pri pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi
z dejavnostjo leasinga in prometa nepremičnin.
Iz prvega in tretjega odstavka 240. člena Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju izhaja, da je Sklad po svoji statusni
obliki pravna oseba ustanovljena z namenom upravljanja nepremičnin
in zagotavljanja neprofitnih in varovanih stanovanj za upokojence
in druge starejše osebe in posluje kot družba z omejeno odgovornostjo
po določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in
Zakona o gospodarskih družbah. Na podlagi sklepa Okrožnega sodišča
v Ljubljani – Srg 2001/10882 z dne 5. 10. 2001 je med drugim Sklad
registriran tudi za opravljanje dejavnosti:
- trgovanja z lastnimi nepremičninami,
- dejavnost agencij za posredništvo v prometu z nepremičninami,
- finančnega zakupa ter
- drugega finančnega posredništva.
Glede na navedeno menimo, da sodi Sklad med organizacije iz 2. člena
ZPPD, zato je pri opravljanju zgoraj navedenih dejavnosti dolžan
ravnati v skladu z ZPPD, ki določa naloge in obveznosti organizacij
na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in sicer
ne glede na dejanski obseg prometa, ki ga opravlja. V zvezi s tem
mora torej Sklad opravljati vse naloge in obveznosti, določene v
ZPPD, razen tistih, za katere veljajo izjeme, ki jih predvideva
ta zakon (9. odst. 5. člena, 5. odst. 8. člena, 9.a člen, 4. in
5. odst. 10. člena, 1. in 2. odst. 40. člena).
- Kaj pomeni izraz “trajno poslovno razmerje” iz prvega
odstavka 5. člena ZPPD in, ali se za trajno poslovno razmerje
šteje tudi pogodba o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere
se pravna oseba zaveže, da bo potovanja in druge storitve organiziranja
potovanj kupovala pri določeni organizaciji, ki je registrirana
za izvedbo in organizacijo potovanj, in se pogodba sklepa za daljše
časovno obdobje?
Prvi odstavek 5. člena ZPPD določa, da organizacija iz 2. člena
ZPPD pri odpiranju računa za stranko oziroma pri vzpostavitvi trajnega
poslovnega razmerja hkrati opravi tudi identifikacijo. Pri tem je
potrebno pod pojmom “trajnega poslovnega razmerja” razumeti vsakršno
pravno-poslovno razmerje med organizacijo iz 2. člena ZPPD in fizično
ali pravno osebo, ki je skladno s pravili obligacijskega prava sklenjeno
za določeno časovno obdobje (krajše ali daljše) in je po vsebini
ter namenu, za katerega je bilo sklenjeno, trajnejše narave.
Skladno z navedeno definicijo “trajnega poslovnega razmerja” ter
na podlagi namena, ki izhaja iz pogodbe o poslovnem sodelovanju,
s katero se pravna oseba zavezuje, da bo potovanja in druge storitve
organiziranja potovanj kupovala pri določeni organizaciji, menimo,
da v obravnavanem primeru gre za sklenitev oziroma vzpostavitev
trajnega poslovnega razmerja iz prvega odstavka 5. člena ZPPD. Gre
namreč za pogodbo, s katero se organizacija neposredno zavezuje,
da bo sopogodbeniku v določenem daljšem časovnem obdobju, na način
in pod pogoji, navedenimi v pogodbi, nudila storitve organizacije
in izvedbe potovanj, medtem ko se druga pogodbena stran obvezuje
posamezne potovalne aranžmaje in druge storitve organiziranja potovanj,
skladno z določbami te pogodbe, kupovati pri organizaciji.
- Ali mora subjekt pri prenosu dobička na
Hrvaško izpolniti kakršnokoli dokumentacijo, oziroma ali je potrebno
navedeni prenos prijaviti na Urad RS (v nadaljevanju: Urad) za
preprečevanje pranja denarja?
ZPPD ne določa obveznosti, da bi moral subjekt, ki prenaša lasten
ustvarjeni dobiček v drugo državo, o tem obvestiti Urad. Vendar
pa v zvezi s predmetno zadevo opozarjamo, da obstaja zakonski predpis,
ki predpisuje dolžnost prijavljanja vnosa in iznosa gotovine ali
vrednostnih papirje na prinosnika čez državno mejo. Zakon o deviznem
poslovanju (Ur. l. RS, št. 110/2003 – uradno prečiščeno besedilo;
v nadaljevanju ZDP) namreč v 44. členu določa, da morajo rezidenti
in nerezidenti pri prehodu čez državno mejo organom carinske službe
prijaviti vsak vnos oziroma iznos gotovine in vrednostnih papirjev
na prinosnika, če znesek gotovine oziroma vrednostnih papirjev na
prinosnika presega znesek določen z zakonom, ki ureja preprečevanje
pranja denarja. Drugi odstavek istega člena dodatno določa, da zgoraj
navedena obveznost velja tudi za pooblaščeno osebo pravne osebe,
ki preko državne meje prenaša gotovino in vrednostne papirje na
prinosnika za pravno osebo.
Posledice pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji ureja 69č.
člen ZDP, saj določa, da se določbe 44. člena ZDP (t.j. zgoraj navedena
prijavitvena obveznost) z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski
uniji uporabljajo samo pri prehodu državne meje Republike Slovenije
z državo, ki ni država članica Evropske unije in na letališčih ter
pristaniščih, preko katerih poteka mednarodni promet, kolikor niso
meja z državo članico Evropske unije.
- Dolžnost uporaba seznamov oziroma baz podatkov oseb
in organizacij določenih mednarodnih združenj (npr. seznam Evropske
bančne federacije)? Omejevalni ukrepi v zvezi z Zakonom o omejevalnih
ukrepih? Omejevalni ukrepi v okviru Evropske unije?
Stvar organizacije je, oziroma izoblikovanih notranjih pravil v
vsaki posamični finančni inštituciji, na kakšen način bo z zgoraj
navedenim seznamom ravnala. Jasno je namreč, da bi morale organizacije
že sedaj izoblikovati takšen notranji sistem obvladovanja tveganj
na vseh področjih (ne samo zaradi preprečevanja in odkrivanja pranja
denarja, in po novem tudi preprečevanja in odkrivanja financiranja
terorizma), ki bo zmanjševal riziko zlorabe finančnega sistema za
protipravne namene v najširšem smislu. Posledično to tudi pomeni,
da bodo organizacije, ki so članice določenih mednarodnih združenj,
v praksi vsekakor prisiljene upoštevati tudi obstoječa notranja
pravila takšnih združenj, kajti to največkrat pomeni tudi poenotenje
in izboljšanje sistema obladovanja tveganj in rizikov na globalni
ravni.
Z vidika področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in
financiranja terorizma pa zgoraj navedeni seznami določenih združenj
in neformalnih organizacij v konkretnih primerih lahko pomenijo
tudi indikator sumljivosti določenih subjektov, odvisno pač od razlogov,
zakaj se je določen subjekt na teh neformalnih seznamih dejansko
znašel. To pa zopet pomeni, da bo potrebno delo v finančnih inštitucijah
organizirati tako, da bodo le-te sposobne sumljivost le-teh tudi
ugotoviti oziroma oceniti.
V nasprotju z zgoraj navedenim pa so vse pravne in fizične osebe
na območju Slovenije pravnoformalno dolžne upoštevati omejevalne
ukrepe, ki jih zoper točno določene države, teritorialne entitete,
gibanja, mednarodne organizacije ter osebe s podzakonskim aktom,
izdanim na podlagi Zakona o omejevalnih ukrepih (Ur. l. RS, št.
35/01 in 59/02), predpiše Vlada Republike Slovenije. Pri tem je
iz podzakonskega akta tudi jasno razviden seznam subjektov in vsebina,
vrsta ter način izvajanja omejevalnih ukrepov. To v praksi največkrat
pomeni, da pravne in fizične osebe s subjekti na teh seznamih ne
smejo poslovno sodelovati, oziroma lahko poslujejo le v omejenem
obsegu, podatke o njih pa so dolžni sporočati posebni medresorski
skupini, ustanovljeni pri ministrstvu za zunanje zadeve.
Prav tako opozarjamo, da se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo
Slovenija podredila določenim pravilom ravnanja, ki se kažejo v
upoštevanju in dolžnosti uporabe predpisov, izdanih v okviru Evropske
unije. V zvezi s tem opozarjamo, da Evropska unija v okviru pravne
regulacije določenega področja sprejema predpise (t.i. Council Regulation
oziroma Uredbe), ki se morajo v državah članicah uporabljati neposredno.
Tako ima Evropska unija tudi na področju omejevanja oziroma prepovedi
poslovanja z določenimi subjekti pristojnost sprejeti Uredbo, v
katerih so predpisani seznami subjektov (fizične osebe, organizacije,
države), s katerimi finančne inštitucije iz EU ne smejo poslovati,
oziroma je poslovanje z njimi omejeno. Te Uredbe EU so za vse pravne
in fizične osebe v Sloveniji neposredno obvezujoče v enaki meri
kot zgoraj navedeni Zakon o omejevalnih ukrepih.
Zgoraj navedeno pomeni, da so s članstvom Slovenije v EU vse pravne
in fizične osebe v okviru svojega poslovanja na trgu dolžne spremljati
sprejete in objavljene predpise Evropske unije v uradnem glasilu
EU (Official Jurnal Of the European Union).
V zvezi s vprašanjem prevodov predpisov EU velja pravilo, da bi
morali biti le-ti z dnem objave v uradnem glasilu EU objavljeni
v vseh jezikih držav članic EU, pri čemer pa v praksi pri prevodih,
zaradi organizacijsko-tehničnih težav v Bruslju, lahko pride do
določenih problemov. Vendar je za finančne inštitucije bistvena
ugotovitev, da ne glede na to, ali je določen predpis objavljen
tudi v slovenskem jeziku, ta predpis po objavi v uradnem glasilu
EU velja in zavezuje tudi državo Slovenijo, oziroma vse subjekte,
na katere se nanaša.
|
