english version of this page 
 
 
    domov
Predstavitev
natisni
 
 
Vloga in naloge Urada za preprečevanje pranja denarja 

  • Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je pričel delovati 1. januarja 1995. Ima vlogo kliring hiše med institucijami finančnega sistema na eni ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj na drugi strani. Urad sprejema, zbira, analizira in posreduje podatke, ki jih prejme od finančnih in drugih organizacij iz 2. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja (v nadaljevanju ZPPD) in zavezancev iz 28. člena ZPPD.
  • Finančne in druge organizacije iz 2. člena ZPPD morajo Uradu posredovati podatke o:
    • gotovinskih transakcijah, ki presegajo 5 mio SIT,
    • več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupno presegajo 5 mio SIT,
    • transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja.
  • Zavezanci iz 28. člena ZPPD morajo uradu posredovati podatke o:
    • transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja
  • Če Urad oceni, da so v zvezi s transakcijami ali določenimi osebami podani razlogi za sum pranja denarja, lahko od organizacij iz 2. člena ZPPD zahteva podatke iz prvega odstavka 38. člena ZPPD, podatke o premoženjskem stanju in bančnih vlogah teh oseb ter vse druge podatke in informacije, ki so potrebne za odkrivanje pranja denarja. Organizacije morajo Uradu na njegovo zahtevo poslati tudi vso potrebno dokumentacijo.Urad lahko od organizacij zahteva pisno informacijo, podatke in dokumentacijo tudi v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po ZPPD ter druge podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora.
  • Če Urad oceni, da so v zvezi s transakcijami ali določenimi osebami podani razlogi za sum pranja denarja, lahko tudi od zavezancev iz 28. člena ZPPD (odvetnika, odvetniške družbe, notarja, revizijske družbe, samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja) zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja. Prav tako lahko Urad od navedenih subjektov zahteva pisno informacijo, podatke in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po ZPPD ter druge podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora.
  • Zahtevane podatke, informacije in dokumentacijo morajo organizacije iz 2. člena ZPPD in ostali zavezanci poslati Uradu brez odlašanja, najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve. Kršitev navedenega roka sodi med najtežje kršitve določb ZPPD (prekrški), za katere so zagrožene visoke denarne kazni.
  • Če Urad oceni, da so v zvezi s transakcijami ali določenimi osebami podani razlogi za sum pranja denarja, lahko tudi od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, ki je potrebna za odkrivanje pranje denarja. Prav tako lahko Urad od navedenih subjektov zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, ki jo potrebuje za uvedbo postopka o prekršku. V skladu z določbo 39. člena ZPPD je vsako posredovanje podatkov, informacij in dokumentacije Uradu po tem zakonu iz zbirk osebnih podatkov brezplačno.
  • V kolikor Urad pri analizi pridobljenih podatkov, informacij in dokumentacije oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje pranja denarja, posreduje pisno obvestilo s potrebno dokumentacijo pristojnim organom (policiji in državnemu tožilstvu).
  • Urad lahko s pisno odredbo začasno ustavi transakcije za 72 ur, če oceni, da je podan utemeljen sum, da gre za pranje denarja, o tem pa obvesti pristojne organe. ZPPD zavezuje pristojne organe, da po prejetem obvestilu o začasni ustavitvi transakcij postopajo posebej hitro ter najkasneje v 72 urah od začasne ustavitve transakcije ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili.
  • Urad lahko posreduje pisno informacijo pristojnim organom tudi v primeru, ko na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljene po ZPPD, oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum storitve kaznivih dejanj hudodelskega združevanja, korupcijskih in drugih hujših kaznivih dejanj (z zagroženo kaznijo 5 let ali več zapora). S takšno ureditvijo, ki razširja možnost uporabe zbranih podatkov v Uradu tudi za odkrivanje in pregon določenih drugih kaznivih dejanj, ZPPD sledi mednarodnim predpisom in standardom ter praksi drugih držav, ki imajo na tem področju več izkušenj.
  • Urad mora sodišču na njegovo pisno zahtevo posredovati določene podatke iz evidenc oseb in transakcij iz prvega in drugega odstavka 10. člena ZPPD (gotovinske transakcije nad 5.000.000 SIT in povezane gotovinske transakcije nad 5.000.000 SIT) ter iz 27. člena ZPPD (podatki o prenosu gotovine in vrednostnih papirjev na prinosnika, ki presegajo vrednost 3.000.000 SIT, čez državno mejo), ki jih sodišče potrebuje pri raziskovanju okoliščin, pomembnih za ugotovitev in za odvzem premoženjske koristi, v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku. Ta dolžnost Urada širi možnost uporabe zbranih podatkov tudi za odkrivanje in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji. Namen navedene ureditve je pomagati in olajšati delo sodišču pri iskanju premoženja, ki je lahko predmet odvzema.
  • Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov s področja pranja denarja so Banka Slovenije, sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi dolžni Uradu posredovati določene podatke o prekrških in o kaznivih dejanjih pranja denarja.
  • Urad je pod določenimi pogoji pooblaščen za izmenjavo podatkov s tujimi organi in mednarodnimi organizacijami.
  • Poleg navedenega Urad opravlja tudi (posredni) nadzor nad delom organizacij iz 2. člena ZPPD v zvezi z njihovim izvajanjem nalog ZPPD, pa tudi nad delom odvetnikov, odvetniških družb, notarjev, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja.
  • Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja, tako da:
    1. pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja,
    2. sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij,
    3. sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, državnih organov, organizacij z javnimi pooblastili, odvetnikov, odvetniških družb, notarjev, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja,
    4. najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja.