• Delovni obrazci v skladu z ZPPD
• Podzakonski akti - neuradna prečiščena besedila

Delovni obrazci v skladu z ZPPD

• za organizacije iz 2. člena ZPPD
• Obrazec za sporočanje podatkov o gotovinskih in povezanih gotoviskih transakcijah nad 5.000.000 SIT (skupaj s prilogo in Navodilom o načinu izpolnjevanja) (323 KB)
• Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja (skupaj z Navodilom o načinu izpolnjevanja) (323 KB)
• za zavezance iz 28. člena ZPPD
• Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja (skupaj z Navodilom o načinu izpolnjevanja) (285 KB)
• za sodišča in državne organe
• Obrazec za sporočanje prenosa gotovine in vrednostnih papirjev pri prehodu državne meje (103 KB)
• Obrazec za sporočanje podatkov o podanih kazenskih ovadbah za kaznivo dejanje pranja denarja - člena 29/II in 38/VIII ZPPD (99 KB)
• Obrazec za sporočanje podatkov o prekrških iz zakona o preprečevanju pranja denarja - člena 29/II in 38/VIII ZPPD (98 KB)
• Obrazec za sporočanje podatkov o kaznivih dejanjih s področja pranja denarja - člena 29/II in 38/VIII ZPPD (8 KB)

Podzakonski akti - neuradna prečiščena besedila

V ZPPD je predvidenih skupno 11 podzakonskih aktov, pri čemer je osem obveznih, trije pa so opcijski. Za izdajo vseh podzakonskih aktov je pooblaščen minister za finance, razen glede spremembe tolarskih zneskov, za kar je pristojna Vlada Republike Slovenije. Na podlagi ZPPD je trenutno v veljavi naslednjih osem podzakonskih aktov:

• Pravilnik o organizacijah, ki jih ni potrebno identificirati pri izvajanju določenih transakcij (Uradni list RS, št. 1/04);
• Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (skupaj z obrazcema, prilogo in navodilom o načinu izpolnjevanja obrazcev, ki so sestavni del tega pravilnika) (Uradni list RS, št. 84/01, 83/02 in 1/04);
• Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi organizacije iz 2. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja za določene stranke niso dolžne sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah (Uradni list RS, št. 1/04);
• Pravilnik o načinu sporočanja podatkov odvetnika, odvetniške družbe, notarja, revizijske družbe, samostojnega revizorja ali pravne oziroma fizične osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Uradni list RS, št. 83/02);
• Pravilnik o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, odvetnikov, odvetniških družb, notarjev, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja (Uradni list RS, št. 88/02);
• Pravilnik o kreditnih ali finančnih inštitucijah s sedežem v Evropski Uniji ali v tistih državah, ki po podatkih mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov upoštevajo mednarodne standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, ki jih ni potrebno identificirati pri opravljanju določenih transakcij (Uradni list RS, št. 94/02, 48/04);
• Pravilnik o določitvi seznama držav, ki ne upoštevajo standardov na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (Uradni list RS št. 72/05)
• Pravilnik o identifikaciji stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja brez njene navzočnosti (Uradni list RS, št. 94/02, 1/04 in 48/04).

Trije opcijski podzakonski akti, ki so predvideni v ZPPD, so:

• Akt o spremembi tolarskih zneskov;
• Pravilnik o opustitvi identifikacije stranke pri opravljanju določenih transakcij, kadar je pooblaščenec katera izmed organizacij iz 2. člena ZPPD;
• Pravilnik o obvezni vključitvi posameznih indikatorjev v seznam za prepoznavanje sumljivih transakcij.

KRATEK POVZETEK VSEBINE VELJAVNIH PODZAKONSKIH AKTOV

• Pravilnik o organizacijah, ki jih ni potrebno identificirati pri izvajanju določenih transakcij (96 KB)

Navedeni pravilnik je namenjen predvsem razbremenitvi določenih zavezancev (organizacij) na področju izvajanja identifikacije. S tem aktom se namreč določajo tiste organizacije, ki so tudi same zavezanke za izvajanje ZPPD, in jih v določenih primerih (določenih transakcijah) ne bo potrebno identificirati. Na ta način je v skladu s sedmim odstavkom 3. člena Direktive ES št. 91/308/EEC omogočena razbremenitev zavezancev glede identifikacije v vseh tistih primerih transakcij ali strank, ki za preprečevanje pranja denarja niso relevantni, in v primerih, ko bi lahko prišlo do nepotrebnega podvajanja pri zbiranju podatkov o istih strankah ali transakcijah.

V primerjavi s prejšnjo ureditvijo so kot nove organizacije, pri katerih identifikacija ni potrebna, kadar opravljajo določene transakcije z drugimi, v podzakonskem aktu navedenim organizacijam, dodane tudi hranilno kreditne službe, družbe za upravljanje investicijskih skladov ter ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov. Poleg tega v obravnavanem pravilniku med organizacijami, ki jih ni potrebno identificirati pri opravljanju določenih transakcij, ni več naštetih podružnic tujih bank. Razlog za to je zakonska ureditev, ki v zvezi s kreditnimi in finančnimi institucijami s sedežem v državah članicah Evropske Unije ali v državah, ki upoštevajo standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, predvideva izdajo samostojnega podzakonskega akta (že izdan in objavljen v Uradnem listu RS, št. 94/02), v katerem so določene tiste tuje finančne in kreditne institucije, ki jih ni potrebno identificirati pri opravljanju določenih transakcij.

• Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (skupaj z obrazcema, prilogo in navodilom o načinu izpolnjevanja obrazcev, ki so sestavni del tega pravilnika) (323 KB)

Obravnavani pravilnik je namenjen določitvi načinov sporočanja podatkov, ko gre za podatke, ki jih morajo organizacije iz 2. člena ZPPD sporočiti Uradu RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: Urad) na podlagi prvega in drugega odstavka 10. člena ZPPD, in ko gre za podatke, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja (tretji odstavek 10. člena istega zakona). Sestavna dela podzakonskega akta sta tudi obrazca (I in II) in priloga k navedenima obrazcema, s katerima organizacije sporočajo zakonsko določene podatke Uradu. Prav tako je v pravilniku izrecno navedeno, da je sestavni del tega podzakonskega akta tudi navodilo o načinu izpolnjevanja obrazcev, ki je namenjeno organizacijam za pomoč pri izpolnjevanju le-teh.

• Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi organizacije iz 2. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja za določene stranke niso dolžne sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah (164 KB)

Navedeni pravilnik je namenjen razbremenitvi določenih organizacij na področju sporočanja podatkov Uradu, kot tudi razbremenitvi Urada, saj so na podlagi pravilnika iz sistema sporočanja izločene tiste transakcije, ki za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja niso relevantne (npr. sporočanje podatkov o dnevnih iztržkih bencinskih črpalk ali večjih trgovskih organizacij ipd.).

Obravnavani pravilnik se glede na prejšnji podzakonski akt razlikuje v 4. točki 2. člena pravilnika, saj se seznam organizacij, pri katerih stranke polagajo dnevne iztržke (banke, hranilnice, organizacije, ki opravljajo plačilni promet), dopolnjuje s hranilno kreditnimi službami, katerih poslovanje je po vsebini skoraj identično poslovanju prej naštetih.

• Pravilnik o načinu sporočanja podatkov odvetnika, odvetniške družbe, notarja, revizijske družbe, samostojnega revizorja ali pravne oziroma fizične osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (285 KB)

Ta podzakonski akt zavezuje odvetnike, odvetniške družbe, notarje, revizijske družbe, samostojne revizorje ali pravne oziroma fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, in je namenjen določitvi načinov in obliki sporočanja podatkov o transakcijah in osebah, v zvezi s katerimi so podani razlogi za sum pranja denarja, Uradu za preprečevanje pranja denarja na podlagi 28. člena ZPPD. Sestavni deli podzakonskega akta so tudi obrazec, priloga k obrazcu ter navodilo o načinu izpolnjevanja obrazca, ki je namenjeno zgoraj naštetim zavezancem za pomoč pri izpolnjevanju le-tega.

• Pravilnik o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, odvetnikov, odvetniških družb, notarjev, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja (144 KB)

Navedeni podzakonski akt določa minimalne standarde za izvajanje notranje kontrole, za določanje statusa ter pooblastil pooblaščenca, za hrambo in varovanje podatkov ter za vodenje evidenc in strokovno usposabljanje delavcev v organizacijah. Zaradi posebnega statusa, ki so ga zaradi narave dejavnosti, ki jo opravljajo, v ZPPD kot zavezanci deležni odvetniki, odvetniške družbe, notarji, revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, so posledično v pravilniku za te določeni standardi v zvezi s hrambo in varovanjem podatkov ter vodenjem evidenc, strokovnim usposabljanjem in s sestavo seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij. Vsa podrobnejša pravila, ki presegajo minimalne standarde, urejajo organizacije in ostali zgoraj navedeni zavezanci sami v svojih notranjih aktih. Avtonomija, ki je na tem področju prepuščena zavezancem, je uveljavljena tudi v večini evropskih držav, ki imajo zakonodajo v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja. Vendar pa kar je najpomembnejše, je navedena ureditev v skladu z ustavnim načelom svobodne gospodarske pobude, ki samo po sebi prepoveduje nesorazmerno in preveliko vmešavanje države v notranje delovanje, strukturo in ureditev gospodarskih družb in drugih subjektov, ki nastopajo na trgu. Pravilnik opredeljuje izvajanje notranje kontrole pri organizacijah iz 2. člena zakona, pri čemer je bolj podrobno določen namen opravljanja le-te ter naštete dolžnosti, ki jih mora notranja kontrola zaobseči (izvajanje dolžnosti iz zakona). V nadaljevanju se določbe pravilnika nanašajo na sestavo seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij, pri čemer je bolj podrobno določeno, komu so indikatorji za prepoznavanje sumljivih transakcij namenjeni, kdo vse sodeluje pri pripravi, in katera načela je potrebno upoštevati pri sestavi. Zelo pomemben vsebinski sklop določb ureja status, naloge in pooblastila pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov in to tako v razmerju do Urada za preprečevanje pranja denarja kot tudi v razmerju do organizacije, v kateri so zaposleni. Način hrambe podatkov, vodenja evidenc in varovanja tajnih podatkov je praviloma stvar notranjih aktov organizacije in ostalih zavezancev. Določeno je, da morajo biti podatki hranjeni po kronološkem redu in na način, ki omogoča dostop v vsem obdobju, ko je v skladu z zakonom potrebna njihova hramba. Novost je predvidena v 19. členu, ki zavezancem nalaga vodenje ločene evidence o dostopu do podatkov, ki so po ZPPD označeni kot uradna tajnost, in pisno obveščanje Urada v treh dneh o vpogledu v navedene podatke s strani nadzornih organov. Določbe, ki urejajo strokovno usposabljanje, so splošne ter povzemajo dolžnosti iz ZPPD, bolj podrobno pa določajo rok za pripravo programov in vsebino strokovnega usposabljanja ter izobraževanja. Na podlagi navedenega pravilnika morajo organizacije in ostali zavezanci uskladiti notranje akte v 90 dneh po uveljavitvi tega pravilnika.

• Pravilnik o kreditnih ali finančnih inštitucijah s sedežem v Evropski Uniji ali v tistih državah, ki po podatkih mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov upoštevajo mednarodne standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, ki jih ni potrebno identificirati pri opravljanju določenih transakcij (68 KB)

Pri pripravi pravilnika, s katerim se določajo kreditne in finančne institucije s sedežem v Evropski Uniji ali drugih državah, ki po podatkih mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov upoštevajo mednarodne standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, so bila upoštevana določila Direktive 2000/12/EC, pri tem pa je akt omejen zgolj na kreditne in finančne institucije s sedežem v državah Evropske Unije, za katere je zagotovljeno, da so primerno nadzorovane s strani pristojnih nadzornih organov v posamezni državi članici in so dolžne upoštevati predpise s področja preprečevanja pranja denarja.

• Pravilnik o določitvi seznama držav, ki ne upoštevajo standardov na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (7 KB)

Omenjeni podzakonski akt se neposredno navezuje na določbo tretjega odstavka 9.a člena ZPPD, ki določa, da se v zvezi s stranko, ki je nerezident, identifikacija na podlagi prvega odstavka 9.a člena (t.i. identifikacija brez navzočnosti stranke) opravi samo, če gre za slovenskega državljana ali za rezidenta države, ki upošteva standarde na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja. V pravilniku so torej določene tiste države, katerih rezidenti zaradi povečanega tveganja ne morejo v Republiki Sloveniji odpreti računa ali skleniti trajnega poslovnega razmerja, ne da bi bili pri tem osebno navzoči.

Pri oblikovanju kroga držav, ki standardov na področju preprečevanja pranja denarja ne upoštevajo, je Urad izhajal iz ocen in ugotovitev treh pomembnih mednarodnih organizacij na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (odbora Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja, imenovanega MONEYVAL, skupine EGMONT ter FATF (Financial Action Task Force) – skupine za mednarodno finančno akcijo). Izbor držav, določenih v pravilniku, sledi enemu od naslednjih kriterijev:

• država nima vzpostavljene oziroma oblikovane zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja oziroma je ta nezadostna, zato ne more upoštevati standardov na področju preprečevanja pranja denarja,
• država ni članica skupine EGMONT, ker nima ustanovljenega posebnega urada za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja oziroma obstoječi urad nima učinkovitih mehanizmov za izvajanje nalog oziroma pristojnosti na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja,
• država je na listi nekooperativnih držav organizacije FATF,
• država je v postopku pri odboru Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja, imenovanem MONEYVAL, zaradi neizvajanja mednarodnih standardov na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja.

Pri oblikovanju liste držav Urad ni upošteval t.i. območji »off shore«, saj so ti izključeni že na podlagi ZPPD.

• Pravilnik o identifikaciji stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja brez njene navzočnosti (133 KB)

Možnost uvedbe "non face to face" identifikacije v nacionalnih zakonodajah je bila prvič določena z Direktivo ES št. 2001/97/EC, ki je vsebinsko upoštevana pri oblikovanju tega pravilnika.

Posamezne države področje odpiranja računov na daljavo urejajo zelo različno, vsekakor pa kot izjemo. V osnovi je v večini držav članic EU še vedno temeljno pravilo za odpiranje računov in vzpostavljanje poslovnih razmerij z neposrednim stikom s stranko. ZPPD je v 9. a členu določil splošne pogoje za odpiranje računov in sklepanje poslovnih razmerij na daljavo. Ta pravilnik pa natančneje določa tiste "osebe zaupanja", ki lahko namesto organizacij iz 2. člena ZPPD opravijo identifikacijo, in še to samo pod določenimi pogoji. Tako lahko identifikacijo opravijo samo diplomatsko konzularna predstavništva, notarji, korespondenčna banka banke, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ter podružnica domače banke v tujini pod posebnimi pogoji.

Pravilnik razlikuje nerezidente in rezidente. Rezidente, ki so državni organi, organizacije z javnimi pooblastili ali druge organizacije iz 2. člena ZPPD, lahko identificira oziroma ugotovi njihovo istovetnost samo notar, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.

Pravilnik predpisuje tudi način pridobivanja predpisanih podatkov od posrednika ter možnost, da organizacija, poleg načinov, opisanih v tem pravilniku, uporabi tudi druge načine za preverjanje ali pridobivanje podatkov o stranki.