| OPOZORILO: Gre za neuradna prečiščena besedila podzakonskih
aktov, ki predstavljajo zgolj informativni delovni pripomoček,
glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače! |
V ZPPD je predvidenih skupno 11 podzakonskih aktov,
pri čemer je osem obveznih, trije pa so opcijski. Za izdajo vseh
podzakonskih aktov je pooblaščen minister za finance, razen glede
spremembe tolarskih zneskov, za kar je pristojna Vlada Republike
Slovenije. Na podlagi ZPPD je trenutno v veljavi naslednjih osem
podzakonskih aktov:
- Pravilnik o organizacijah, ki jih ni potrebno
identificirati pri izvajanju določenih transakcij (Uradni
list RS, št. 1/04);
- Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu
Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (skupaj
z obrazcema, prilogo in navodilom o načinu izpolnjevanja obrazcev,
ki so sestavni del tega pravilnika) (Uradni list RS, št.
84/01, 83/02 in 1/04);
- Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi organizacije
iz 2. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja za določene
stranke niso dolžne sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah (Uradni list RS, št. 1/04);
- Pravilnik o načinu sporočanja podatkov odvetnika,
odvetniške družbe, notarja, revizijske družbe, samostojnega
revizorja ali pravne oziroma fizične osebe, ki opravlja računovodske
storitve ali storitve davčnega svetovanja, Uradu Republike Slovenije
za preprečevanje pranja denarja (Uradni list RS, št. 83/02);
- Pravilnik o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje
kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem
usposabljanju delavcev organizacij, odvetnikov, odvetniških
družb, notarjev, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in
pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve
ali storitve davčnega svetovanja (Uradni list RS, št. 88/02);
- Pravilnik o kreditnih ali finančnih inštitucijah
s sedežem v Evropski Uniji ali v tistih državah, ki po podatkih
mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov
upoštevajo mednarodne standarde na področju preprečevanja in
odkrivanja pranja denarja, ki jih ni potrebno identificirati
pri opravljanju določenih transakcij (Uradni list RS, št.
94/02, 48/04);
- Pravilnik o določitvi seznama držav, ki ne upoštevajo
standardov na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (Uradni list RS št. 72/05)
- Pravilnik o identifikaciji stranke pri odpiranju
računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja brez njene
navzočnosti (Uradni list RS, št. 94/02, 1/04 in 48/04).
Trije opcijski podzakonski akti, ki so predvideni v ZPPD, so:
- Akt o spremembi tolarskih zneskov;
- Pravilnik o opustitvi identifikacije stranke pri opravljanju določenih transakcij, kadar je pooblaščenec katera izmed organizacij iz 2. člena ZPPD;
- Pravilnik o obvezni vključitvi posameznih indikatorjev v seznam za prepoznavanje sumljivih transakcij.
KRATEK POVZETEK VSEBINE VELJAVNIH PODZAKONSKIH
AKTOV
Navedeni pravilnik je namenjen predvsem razbremenitvi
določenih zavezancev (organizacij) na področju izvajanja identifikacije.
S tem aktom se namreč določajo tiste organizacije, ki so tudi same
zavezanke za izvajanje ZPPD, in jih v določenih primerih (določenih
transakcijah) ne bo potrebno identificirati. Na ta način je v skladu
s sedmim odstavkom 3. člena Direktive ES št. 91/308/EEC omogočena
razbremenitev zavezancev glede identifikacije v vseh tistih primerih
transakcij ali strank, ki za preprečevanje pranja denarja niso relevantni,
in v primerih, ko bi lahko prišlo do nepotrebnega podvajanja pri
zbiranju podatkov o istih strankah ali transakcijah.
V primerjavi s prejšnjo ureditvijo so kot nove
organizacije, pri katerih identifikacija ni potrebna, kadar opravljajo
določene transakcije z drugimi, v podzakonskem aktu navedenim organizacijam,
dodane tudi hranilno kreditne službe, družbe za upravljanje investicijskih
skladov ter ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih
skladov. Poleg tega v obravnavanem pravilniku med organizacijami,
ki jih ni potrebno identificirati pri opravljanju določenih transakcij,
ni več naštetih podružnic tujih bank. Razlog za to je zakonska ureditev,
ki v zvezi s kreditnimi in finančnimi institucijami s sedežem v
državah članicah Evropske Unije ali v državah, ki upoštevajo standarde
na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, predvideva
izdajo samostojnega podzakonskega akta (že izdan in objavljen v
Uradnem listu RS, št. 94/02), v katerem so določene tiste tuje finančne
in kreditne institucije, ki jih ni potrebno identificirati pri opravljanju
določenih transakcij.
Obravnavani pravilnik je namenjen določitvi načinov
sporočanja podatkov, ko gre za podatke, ki jih morajo organizacije
iz 2. člena ZPPD sporočiti Uradu RS za preprečevanje pranja denarja
(v nadaljevanju: Urad) na podlagi prvega in drugega odstavka 10.
člena ZPPD, in ko gre za podatke, kadar v zvezi s transakcijo ali
stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja (tretji odstavek
10. člena istega zakona). Sestavna dela podzakonskega akta sta tudi
obrazca (I in II) in priloga k navedenima obrazcema, s katerima
organizacije sporočajo zakonsko določene podatke Uradu. Prav tako
je v pravilniku izrecno navedeno, da je sestavni del tega podzakonskega
akta tudi navodilo o načinu izpolnjevanja obrazcev, ki je namenjeno
organizacijam za pomoč pri izpolnjevanju le-teh.
Navedeni pravilnik je namenjen razbremenitvi določenih
organizacij na področju sporočanja podatkov Uradu, kot tudi razbremenitvi
Urada, saj so na podlagi pravilnika iz sistema sporočanja izločene
tiste transakcije, ki za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja
niso relevantne (npr. sporočanje podatkov o dnevnih iztržkih bencinskih
črpalk ali večjih trgovskih organizacij ipd.).
Obravnavani pravilnik se glede na prejšnji podzakonski
akt razlikuje v 4. točki 2. člena pravilnika, saj se seznam organizacij,
pri katerih stranke polagajo dnevne iztržke (banke, hranilnice,
organizacije, ki opravljajo plačilni promet), dopolnjuje s hranilno
kreditnimi službami, katerih poslovanje je po vsebini skoraj identično
poslovanju prej naštetih.
Ta podzakonski akt zavezuje odvetnike, odvetniške
družbe, notarje, revizijske družbe, samostojne revizorje ali pravne
oziroma fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve
davčnega svetovanja, in je namenjen določitvi načinov in obliki
sporočanja podatkov o transakcijah in osebah, v zvezi s katerimi
so podani razlogi za sum pranja denarja, Uradu za preprečevanje
pranja denarja na podlagi 28. člena ZPPD. Sestavni deli podzakonskega
akta so tudi obrazec, priloga k obrazcu ter navodilo o načinu izpolnjevanja
obrazca, ki je namenjeno zgoraj naštetim zavezancem za pomoč pri
izpolnjevanju le-tega.
Navedeni podzakonski akt določa minimalne standarde
za izvajanje notranje kontrole, za določanje statusa ter pooblastil
pooblaščenca, za hrambo in varovanje podatkov ter za vodenje evidenc
in strokovno usposabljanje delavcev v organizacijah. Zaradi posebnega
statusa, ki so ga zaradi narave dejavnosti, ki jo opravljajo, v
ZPPD kot zavezanci deležni odvetniki, odvetniške družbe, notarji,
revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe,
ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja,
so posledično v pravilniku za te določeni standardi v zvezi s hrambo
in varovanjem podatkov ter vodenjem evidenc, strokovnim usposabljanjem
in s sestavo seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij.
Vsa podrobnejša pravila, ki presegajo minimalne standarde, urejajo
organizacije in ostali zgoraj navedeni zavezanci sami v svojih notranjih
aktih. Avtonomija, ki je na tem področju prepuščena zavezancem,
je uveljavljena tudi v večini evropskih držav, ki imajo zakonodajo
v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja. Vendar pa
kar je najpomembnejše, je navedena ureditev v skladu z ustavnim
načelom svobodne gospodarske pobude, ki samo po sebi prepoveduje
nesorazmerno in preveliko vmešavanje države v notranje delovanje,
strukturo in ureditev gospodarskih družb in drugih subjektov, ki
nastopajo na trgu. Pravilnik opredeljuje izvajanje notranje kontrole
pri organizacijah iz 2. člena zakona, pri čemer je bolj podrobno
določen namen opravljanja le-te ter naštete dolžnosti, ki jih mora
notranja kontrola zaobseči (izvajanje dolžnosti iz zakona). V nadaljevanju
se določbe pravilnika nanašajo na sestavo seznama indikatorjev za
prepoznavanje sumljivih transakcij, pri čemer je bolj podrobno določeno,
komu so indikatorji za prepoznavanje sumljivih transakcij namenjeni,
kdo vse sodeluje pri pripravi, in katera načela je potrebno upoštevati
pri sestavi. Zelo pomemben vsebinski sklop določb ureja status,
naloge in pooblastila pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov
in to tako v razmerju do Urada za preprečevanje pranja denarja kot
tudi v razmerju do organizacije, v kateri so zaposleni. Način hrambe
podatkov, vodenja evidenc in varovanja tajnih podatkov je praviloma
stvar notranjih aktov organizacije in ostalih zavezancev. Določeno
je, da morajo biti podatki hranjeni po kronološkem redu in na način,
ki omogoča dostop v vsem obdobju, ko je v skladu z zakonom potrebna
njihova hramba. Novost je predvidena v 19. členu, ki zavezancem
nalaga vodenje ločene evidence o dostopu do podatkov, ki so po ZPPD
označeni kot uradna tajnost, in pisno obveščanje Urada v treh dneh
o vpogledu v navedene podatke s strani nadzornih organov. Določbe,
ki urejajo strokovno usposabljanje, so splošne ter povzemajo dolžnosti
iz ZPPD, bolj podrobno pa določajo rok za pripravo programov in
vsebino strokovnega usposabljanja ter izobraževanja. Na podlagi
navedenega pravilnika morajo organizacije in ostali zavezanci uskladiti
notranje akte v 90 dneh po uveljavitvi tega pravilnika.
Pri pripravi pravilnika, s katerim se določajo
kreditne in finančne institucije s sedežem v Evropski Uniji ali
drugih državah, ki po podatkih mednarodnih organizacij ali drugih
pristojnih mednarodnih subjektov upoštevajo mednarodne standarde
na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, so bila
upoštevana določila Direktive 2000/12/EC, pri tem pa je akt omejen
zgolj na kreditne in finančne institucije s sedežem v državah Evropske
Unije, za katere je zagotovljeno, da so primerno nadzorovane s strani
pristojnih nadzornih organov v posamezni državi članici in so dolžne
upoštevati predpise s področja preprečevanja pranja denarja.
Omenjeni podzakonski akt se neposredno navezuje
na določbo tretjega odstavka 9.a člena ZPPD, ki določa, da se v
zvezi s stranko, ki je nerezident, identifikacija na podlagi prvega
odstavka 9.a člena (t.i. identifikacija brez navzočnosti stranke)
opravi samo, če gre za slovenskega državljana ali za rezidenta države,
ki upošteva standarde na področju odkrivanja in preprečevanja pranja
denarja. V pravilniku so torej določene tiste države, katerih rezidenti
zaradi povečanega tveganja ne morejo v Republiki Sloveniji odpreti
računa ali skleniti trajnega poslovnega razmerja, ne da bi bili
pri tem osebno navzoči.
Pri oblikovanju kroga držav, ki standardov na področju
preprečevanja pranja denarja ne upoštevajo, je Urad izhajal iz ocen
in ugotovitev treh pomembnih mednarodnih organizacij na področju
preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (odbora Sveta Evrope
za ocenjevanje ukrepov s področja odkrivanja in preprečevanja pranja
denarja, imenovanega MONEYVAL, skupine EGMONT ter FATF (Financial
Action Task Force) – skupine za mednarodno finančno akcijo). Izbor
držav, določenih v pravilniku, sledi enemu od naslednjih kriterijev:
- država nima vzpostavljene oziroma oblikovane zakonodaje na področju
preprečevanja pranja denarja oziroma je ta nezadostna, zato ne
more upoštevati standardov na področju preprečevanja pranja denarja,
- država ni članica skupine EGMONT, ker nima ustanovljenega posebnega
urada za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja oziroma obstoječi
urad nima učinkovitih mehanizmov za izvajanje nalog oziroma pristojnosti
na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja,
- država je na listi nekooperativnih držav organizacije FATF,
- država je v postopku pri odboru Sveta Evrope za ocenjevanje
ukrepov s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja,
imenovanem MONEYVAL, zaradi neizvajanja mednarodnih standardov
na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja.
Pri oblikovanju liste držav Urad ni upošteval t.i.
območji »off shore«, saj so ti izključeni že na podlagi ZPPD.
Možnost uvedbe "non face to face" identifikacije
v nacionalnih zakonodajah je bila prvič določena z Direktivo ES
št. 2001/97/EC, ki je vsebinsko upoštevana pri oblikovanju tega
pravilnika.
Posamezne države področje odpiranja računov na
daljavo urejajo zelo različno, vsekakor pa kot izjemo. V osnovi
je v večini držav članic EU še vedno temeljno pravilo za odpiranje
računov in vzpostavljanje poslovnih razmerij z neposrednim stikom
s stranko. ZPPD je v 9. a členu določil splošne pogoje za odpiranje
računov in sklepanje poslovnih razmerij na daljavo. Ta pravilnik
pa natančneje določa tiste "osebe zaupanja", ki lahko namesto organizacij
iz 2. člena ZPPD opravijo identifikacijo, in še to samo pod določenimi
pogoji. Tako lahko identifikacijo opravijo samo diplomatsko konzularna
predstavništva, notarji, korespondenčna banka banke, ki ima sedež
v Republiki Sloveniji, ter podružnica domače banke v tujini pod
posebnimi pogoji.
Pravilnik razlikuje nerezidente in rezidente. Rezidente,
ki so državni organi, organizacije z javnimi pooblastili ali druge
organizacije iz 2. člena ZPPD, lahko identificira oziroma ugotovi
njihovo istovetnost samo notar, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.
Pravilnik predpisuje tudi način pridobivanja predpisanih
podatkov od posrednika ter možnost, da organizacija, poleg načinov,
opisanih v tem pravilniku, uporabi tudi druge načine za preverjanje
ali pridobivanje podatkov o stranki.
|